S časom je pač tako kot je! Naj ostanejo ideje, sanje, želje in upi, pa če se vsaj nekaj od tega uresniči, je to veliko! Če se pa ne, pa ostanejo vsaj sanje, in sanje vsekakor bogatijo človeka! Kaj bi svet brez sanj?
Tam iz škrbine ven je, kot si napisal Andrej, levo dol in nazaj gor lažje kot naravnost, ali desno, pa vseeno težko! Po desni, kot sva šla midva, je izpostavljenost največja.
Tista varianta palček pa seveda tli v meni...kako ne bi?
Včeraj ni bil dan za raziskovanje južnih pobočij, saj sem bil (spet) časovno omejen
...evo, pa sem (spet) pri času...je ena hecna reč!
Čas je, pa ga ni!