V soboto smo obiskale Miklavško goro. Že dolgo je od zadnjega Ločankinega zapisa. Mi smo včasih vedno hodili v začetku decembra na organiziran pohod. Tokrat smo šli od parkirišča Rovn, po cesti do vasice Golica, potem pa zavile v desno na kolovoz. Namesto, da bi nadaljevale v desno, sem malo prehitro zavila v levo, a smo prišle na tisto potko, ki pride od kapelice in do vrha. Srečale smo gospo Manco, ki je preko 80, tako v letih, kot v letošnjih vzponih na Miklavško goro, prav za čestitat. Malo sem se zamislila in namesto mimo pretvornika navzdol, sem zopet zavila proti kamnolomu, pa mimo kapelice navzdol. Še del poti bi sicer lahko šle po gozdu, a je bilo zelo blatno, pa smo šle kar po cesti. Na poti so bili kar lepi razgledi proti KSA, na vrhu pa proti Ratitovcu, v daljavi Rjavina, ne bi vedele, če ne bi povedala ga. Manca. Bomo šle pa prihodnjič po strmi, da preverimo, če so palčki še na mestu.