Mohor 1848m

Včeraj sva z Branetom prehodila pot Ukanc - Žagarjev graben - Konjsko sedlo - planina za Migovcem - Snežna konta - jugozahodni greben Mohorja (na vrh nisva šla) - Tolminska lakev - Krošnja - Dom na Komni - Koča pri Savici.

Stezice, ki se odcepi v Žagarjevem grabnu in po severni strani obide Konjski vrh (1558 m) nisva našla, sva pa dosegla markirano pot po zaraščeni mulatjeri.
Na vrh Mohorja nisem šel, ker sem obrnil v pasu strmega ruševja.
Sestopila sva skozi Tolminsko lakev do Krošnje, kjer sva skozi obsežno ruševje in grmičevje dosegla markirano pot.

Lp, Tadej

Včerajšno najino enajsturno pohajkovanje je dejansko neponovljivo. Dejansko sva si šla ogledat od blizu vrh Mohor. Štartala sva v Žagrajevem grabnu. Seveda sva morala iti raziskovat staro opuščeno mulatjero , ki pripelje na križišče poti pod Konjsko sedlo.Do odcepa kažipota za Globoko je označena .Ta pot tu zavije na levo.Pot zgleda vsaj v začetku precej zaraščena . Mulatjera pa se nadaljuje na desno. Je lepo ohranjena in sledljiva . Žal pa je vmes polno podrtega drevja tako, da sva kar telovadila. Šlo pa je seveda zelo počasi.Od tistega kažipota za Konjsko sedlo pa je potka lepa .Razgledi na okoliške vrhove so bili enkratni.Dejansko jih nebi znal točno našteti. Od Konskega sedla pa sva šla po neoznačenih poteh proti Mohorju. Gledala sva ga kar dolgo z zahoda. Od tu bi bil morda lažje dosegljiv. Motile so naju obsežne zaplate ruševja,zato se za pot navzgor nisva odločila. Nikjer nisem zasledil nobenega opisa ali kako turo na ta zgleda težek osvoljiv vrh.Odločila sva se , da si ga ogledava še z jugozahodne strani. Tu pa zgleda , da je še težje dostopen. Morda bi ga osvojila še s kakšnim bolj izkušenim planincem ali alpinistom.Z vzhodne strani pa je tako ali tako vidno mogočno skalovje. Sedaj pa je sledila odisejada po neoznačenih potkah ,po brezpotjih in po lomastenju čez obsežno gosto ruševje , da sva dosegla pot , ki vodi na Koblo.Tega pa nebi več ponavljal. Sestopila sva na Savico. Do parkirišča na spodnji gondolski postaji za Vogel pa naju je zategnil mlad prijazen avstijski par.Bilo je pravo robinzonsko raziskovanja -prečudovito, neponovljivo.

Izhodišče Tolminske Ravne in proti Škrbini, vse kopno, na Škrbini se oblečem, usedem, nekaj pojem. Mislil it gor po plezalni na Vrh nad Škrbino a se odločil da v tisto meglo ne grem in se spustil proti Bohinju naravnost dol in na Mohor. Gor po desni, nazaj po grebenski (ta je prava). Snežišča sem prečil pod stenam, brez zimske opreme, je šlo, udiral, lahko bi jih obvozil...na Škrbini namesto proti Tolm.Ravnam grem na Vrh nad Škrbino, sestop pl.Razor.

o, super tole! Sploh nisem vedela, da je ta tema odprta. Doslej sem mislila, da je nanj mogoče le pozimi, če je zadosti snega. Meni vedno pade v oči, kadar sem v teh koncih. A lahko še malo bolj natančno rečeš, kje se odcepi gor tale grebenska, za katero praviš, da je prava?

Mene je takoj premamil vrh je čudovit in gor prvič. Greben razen en krajši del kjer je treba po vseh 4 se da med rušjem.