petek 1.11.2019
Izhodišče sva imela v Forni di Sopra. Skozi vas sva se se sprehodila do njenega konca, potem pa po cesti, smučišču in pešpoti nadaljevala navkreber. Uživala sva v prekrasnem vremenu, čudovitih razgledih in družbi nešteto zlatorumenih macesnov, ki so rasli ob poti. Monte Simone je imeniten razglednik, naj omenim Furlanske Dolomite, Tri Cine, Piovo in Tiarfin, Clapsavon in Bivero, in še in še... Po Monte Simone-ju sva se povzpela še na Monte Crusicalas, ki je pravzaprav samo travnat vršiček nad postajo sedežnice, med sestopom pa še na izredno razgledni Clap Varmost. Na slednjega vodi tudi zahtevna ferata. V času, ko obratujejo žičnice, se lahko na Simone pride v dvajsetih minutah, če se pripelješ do vrha tretje sedežnice. Takrat poti niso osamljene in na smučiščih se pase živina, na planini in v gostiščih se lahko dobro je in pije, tura, ki sva jo opravila s princesko, je lahko z uporabo sedežnic prijeten izlet. Če pa se je lotiš peš iz doline in Simone-ju dodaš še Crusicalas in Varmost, potep postane spodobna tura, kjer navzgor prehodiš skoraj tisočštiristo metrov, v dolžino pa nekaj manj kot desetkrat toliko. Lepo je bilo
https://tubojan.blogspot.com/2019/11/monte-simone-monte-crusicalas-in-clap.html