V visokogorju v takih razmerah ni kaj iskati, zato sem se med potjo odločila za dva kuclja blizu Matajurja. Pravzaprav je bil v igri Matajur, a sem od namere odstopila, saj sem že do Mrzlega vrha zaradi gaženja porabila dobre pol ure več časa kot običajno. Napihanega snega po poti je namreč ogromno, vrhovi pa kažejo gola rebra. Videti je bilo zapihane sledi, zato sem morala dodatno "vključiti lastni pogon". Sneg je na osojah rahel,na prisojah pa se mi je zdelo, da je ob dvigu vsaka noga težka blizu 50 kg
. Problem je bil v kotanjah, kjer sem se ugrezala do kolen. Ko sem se prebila mimo Idrske planine sem se odločila za postanek pri Konjarski guti, kjer sem posedela na prijetnem soncu. Bilo je toplo, še preveč. Potem pa pot pod noge in na Mrzli vrh, katerega vrh je spihan do kopnine in prav tak je vrh Matajurja, ki sem ga opazovala le od daleč. Z Mrzlega vrha krasni razgledi. Nadaljevala sem na Srednji vrh - vzletišče jadralnih padalcev, potem pa počasi v dolino. Še dobro, da so smuči ostale v avtomobilu, saj bi z njimi na vrh na določenih mestih bolj mlela, v dolino pa se zaradi težkega in visokega in težkega snega potiskala. Pust bo očitno pregnal zimo.