Ime Nemški vrh se v tem delu Karavank pojavlja po ugotovitvi dr.Henrika Tume na štirih različnih kotah. Največkrat se pojavlja pri koti 2180m (Vrtača).
V reviji Gore in ljudje ( Planinski Vestnik je bil takoj po vojni do l. 1948 preimenovan) več nadaljevanj članka K imenoslovju stolove skupine in v PV l.1948 še štiri nadaljevanja ( Dr. Tuma je gradivo zbral in napisal l.1933). Z imenoslovjem tega predela so se veliko ukvarjali tudi F.S. Finžgar,Koroški Slovenec dr. Josip Šašel in dr. Jakob Prešeren iz Begunj (velikokrat si niso bili enotni).
Zanimiva je opomba v GL na st.159/1: spor o poimenovanju >>Nemškega vrha<< za (Visoko)Vrtačo, ki se je vnel po objavi tega imena v Vodiču R. Badjure, je odbor geografskega društva na univerzi v Ljubljani l. 1940. razrešil v tem smislu, da ne kaže uporabljati imena Nemški vrh, ki je videti zelo mlada označba, temveč se je oprijeti onih imen, ki ji za vrhove uporabljajo na koroški strani, kjer se je tudi pričela naselitev mnogo prej nego na Kranjskem. To rešitev je sprejelo tudi SPD s sklepom, da bo v bodoče opustilo uporabo imena Nemški vrh v Karavankah. Iz poznejših izvajanj dr. Tume je razvidno, da je to ime povzročilo precej zmede na vidni in izpostavljeni točki državne meje.(Šašelj) Ker je ime Vrtača za omenjeni vrh sprejel tudi geografski institut naše univerze, so podani vsi razlogi za to, da se med znanstveniki in turisti v bodoče govori in piše samo ime VRTAČA (op. ured.).
Ime Nemški vrh se torej nahaja na štirih kotah:
1. 2180m (Vrtača), tako jo imenujejo Smokučani, ki so lastniki ondotne planine, tako imenuje vrh tudi Badjura v svojih Izletih, tako je tudi v zemljeknižni mapi.
2.Na ročnem zemljevidu Tržiške podružnice SPD je beležen Nemški vrh za 2027 m.
3. Vojnogeografični zavod na Dunaju imenuje Deutscher Berg prej koto 1981m, sedaj popravljena na 1930 m.
4. Koroški Nemci pa imenujejo z nekim povdarkom nacionalnega pomena Deutscher Berg strmo peč severno od Velikega Stola, koto 2103 m. Dr. Šašelj to koto imenuje prav Belščica. Ime kaže vso negotovost imenoslovja, ki izvira od tod, da so na nekdanji koroškokranjski meji pasli križem koroški in kranjski ovčarji. Nemški turisti so slovenski Nemški vrh prenesli po svoje, Slovenski pa nikdar niso sistematično predelali Stolove skupine.
Za koto 1930m, prej 1981m,je sedaj nesporno ime Srednja Peč.(dr.Tuma GL l.1947 st.212. Na st.260 zemljevid Stolove skupine)
Priloga v PV 1932 št.9 pa zemljevid Begunjščice.
Veliko je nedorečenosti v imenoslovju in prebiranje starih člankov je velikokrat zelo zanimivo čeprav zaradi različnih mnenj ne veš kaj je najbolj pravilno. Z časom in rabo se nekatera imena spreminjajo tudi zaradi različnega dialekta na vsaki strani karavanškega grebena.
Peter Rožič