Najvišji rob Zeleniških špic

Je bilo treba še Mateja na Najvišji rob spravit. Še Todi je bil zraven. Šli smo iz Jermance skozi Repov kot, preko Srebrnega sedla.Vzpeli smo se še na Planjavo in preko Kamniškega sedla v dolino. Koča na sedlu odprta. Bilo je precej hladno, pa še pihalo je.Precej snežišč je na poti.Sneg je pomrznjen vendar ni leden, tako da so dereze in cepini ostali v nahrbtnikih.V koči prijetno toplo in prijazno. Todi bo razmere opisal pod Planjavo. Cesta do Jermance je "katastrofa"

Iz Jermance, skozi Repov kot na Najvišji rob. Dol pod Planjavo na Kamniško sedlo poklepetat z Jerco in Simonom.Tokrat sem šel sam, tako da sem Planjavo izpustil. Vreme lepo, pohodnikov ne prav dosti.

Z Jermance, skozi Repov kot na Srebrno sedlo in na Najvišji rob zeleniških špic. Pod Planjavo na Kamniško sedlo in nazaj na Jermanco. Lep dan, tik pred šolo, ljudi polno. Koča na Kamniškem sedlu bo odprta do 15. oktobra.

Tinky, mislim, da sva se včeraj srečala sredi Repovega kota v rumeni majčki sem bila za trenutek sem pomislila, da bi lahko bili vi, pa sem tiho odšla naprej..No, bova pa drugič kakšno rekla

Res je Neža. Rumena majca in bela čelada.

Točno to! Sem dolžna klepet

Neža imaš ZS

Danes (1.11.) čez Srebrno sedlo.
Sneg se začne na cca. 1300m, vendar je pot praktično kopna. Edini problem mi je bil prehod preko krajšega skoka oziroma prehoda v desno preko gladke plošče, ki ima prepadni iztek. Od sedla dalje praktično vse kopno, tako proti Ojstrici kot Planjavi (na prisojni strani). V senčnih legah na severni strani vse zasneženo - tudi Korošica vsa v snegu.
Povratek preko Planjave na KS - vsa "kritična" mesta so kopna, je pa na nekaterih senčnih delih poti potrebno kar previdno. Morda bi bile na tem delu poti koristne dereze (ne bom napisal katere, da ne bo Brihtaa spet iz fotelja pametoval)- sam sem imel s sabo oboje, pa še fižolovko...

Na Barbarino željo smo se skozi Repov kot odpravili proti Srebrnemu sedlu.
Še mimo okna na Najvišji rob.
Vračali smo se pod Planjavo, kjer je še nekaj krajših snežišč,katerih pa ni bilo problem prečiti.
Do koče na Kamniškem sedlu nismo šli, saj smo se spustili po melišču proti Pastircem.
Vreme dokaj lepo, malo je sicer tu in tam zapihalo, pa nič hudega.
Lepo smo se imeli.

Ni kaj dodati, še nekaj mojih slik, ...

Danes pa spet na Najvišji rob, tokrat sam.
Lepo vreme, lepi razgledi, pot brez posebnosti.
Tudi na Kamniškem sedlu sem se ustavil. Koča naj bi bila odprta do 10ega oktobra.