Lahko bi rekli dva Sebastjana, drugače pa Sebo in Morris gresta zopet na pustolovščino v Kamniškie alpe.
5.7.2008 ob 5h prispeva do Žagane peči.Čez dve uri že srkava čaj na Kokrskem sedlu, saj je vreme megleno in celo malce škropi.Pot je do tu običajno prehodna.Po premisleku greva do bivaka pod Grintovcem in ker se vreme izboljšuje naprej do Mlinarskega sedla.Sicer je na poti še nekaj snega, a zimska oprema ni nujno potrebna.Tu se trud poplača, saj se začne prijetno jasniti.Občutek imava, kot da se megla umika samo nama.Sledi z dobrimi jeklenicami in klini zavarovano prečenje Dolgega hrbta.Varovala so v dobrem stanju-brezhibna.Pot je tako slikovita in zanimiva, da tu pozabiš na utrujenost in se le še prepuščaš veličastnim razgledom na vse strani.Z dolgega hrbta nadaljujeva proti Skuti in vmes skočiva še na Štruco.Pot nanjo sicer ni označena, je pa popolnoma enostavna, le v megli se ji rajši izognimo.Tudi naprej na Skuto plezalnih odsekov dejansko ni.Čaka nas le vzpon po skrotju in melišču na vrh.Zimska oprema ni več potrebna, saj snega na poti ni več.Na Skuti se podkrepčama in nadaljujeva do bivaka pod Skuto.Tu je pot zavarovana in izpostavljena a so varovala v dobrem stanju, tako da s tem ne bo problemov.Ko pridema v bivak je v njem administrator(za angleščino) te strani(hribi.net), ki čaka na kolega, ki sta na Turski gori.Ker ga zebe v roke mu ponudim svoj plinski kuhalnik, da si z njem ogreje mrzle roke.Če slučajno bereš ta prispevek, te oba lepo pozdravljama.Ker je za nama dolga pot kmalu zaspiva.Zjutraj že zelo zgodaj štartava proti Kranjski Rinki.Tu naletiva na nekaj dokaj strmih snežišč, ki pa nimajo prepadnih iztekov.Sam uporabim cepin in naredim stope, Sebo gre za menoj brez zimske opreme.Do vrha je potem pot normalno prehodna.Nadaljujeva proti Križu.Midva sicer nadaljujeva kar brezpotno po grebenu med Kranjsko Rinko in Križem in si tako malce skrajšava in popestriva pot(POZOR:Oba sva dobro izurjena in plezalsko podkovana, ter opremljena tudi s 20m pomožno vrvjo.Na grebenu lahko težave dosežejo tudi višje težavnostne stopnje, odvisno od prehodov, ki jih izberemo!!!).Če se odločite za to varianto boste pridobili mogoče 5-10min, ali pa sploh nič, zato to varianto močno odsvetujeva neizkušenim ˝plezalcem˝!!!Na Križu pozajtrkujeva in se spustiva proti Savinjskemu sedlu.Čaka naju izpostavljeno plezanje po odlični ferrati z brezhibnimi varovali.Meni osebno je ta pot ena najbolj drznih v pogorju. Je pa tudi izjemno slikovita(pogledi na V. Babo, Mrzlo goro, proti Jezerskemu, okno,...).Ko prideva na Savinjsko sedlo, spet brezpotno pod stenami prečiva proti vstopu v Turski žleb(Najin cilj je obiskati čim več drznih ferrat).Plezanja tu ni, je pa potrebna previdnost pri prečenju strmih melišč.Snega tu ni več.Ko prideva pod Turski žleb, naju pozdravijo zvoki kladiv, ki zabijajo kline v belo skalo.Stene so kar neverjetno polne plezalcev, ki bi se jima z veseljem pridružila.Ferrata v Turskem žlebu je kopna, je pa nekaj varoval poškodovanih, kar terja skrajno previdnost!Padajoče kamenje je stalni spremljevalec in brez čelade bi tu izivali nesrečo!Na izstopu snega ni več, tako da je žleb prehoden brez zimske opreme.Na vrhu žleba greva proti Turski gori.Tudi tu je pot kopna in urejena.Spustiva se do Kotličev in čez kakšnih 10min prideva do snežišča pod Brano(do tu so varovala brezhibna).Prečenje tega snežišča je brez cepina in derez smrtno nevarno, in je letos že terjalo usodni davek!Prečiva ga skrajno previdno in kljub derezam, vseeno s cepinom skopljem stope.Varnost je pri nama vedno na prvem mestu!Naprej do Kamniškega sedla ni težav(kopna pot, brezhibna varovala).Po počitku se že oba veseliva spusta po odličnem melišču s Kamniškega sedla.Zopet je za nama odlična tura in že premlevama variante za naslednjo.
Upam da vam bodo informacije o poti koristile pri varnem obisku gora, najina zgodba pa popestrila kakšno minutko časa
!SREČNO!!!