Klemenča jama 1208m / Sušica 1200m / Logarski kot 896m
Že leta imam željo poiskati pot od Klemenče do Logarskega kota. Včeraj s kolegico namesto, da skreneva pri »zvoncu želja" desno ( pot do Razpotja/Hotela Plesnik ) se napotiva levo mimo napol podrte lesene ute. Ta, sedaj razpadla uta je nekoč leta dajala zavetišče marsikateremu alpinistu in tudi obiskovalcu KSA. Gaziva polmetrsko rastlinje in kmalu sva v temačnem gozdu.
Zeleni mah po kamenju, podrta drevesa, vonj po trohnobi nama da vedeti, da vlage tu ne manjka. Iščeva ostanke možne poti. Kmalu presenečena naletiva na obledele markacije. Ponekod so vidni ostanki poti, drugače pa ne. Markacije slabo vidne, obledele in ponekod pogosto posejane ali jih pa ni opaziti. Kmalu naju pot pripelje na rob prepadne stene. Pod nama je kar nekaj »lufta«. Trohneči ostanki klopce nama povedo, da so tu včasih posedali in uživali v razgledu na dolino Logarske.
Na tleh opazim zarjavelo jeklenico in visoko v košati bukvi napol razpadle ostanke nekakšnega vretena in okoli njega tudi ovito zarjavelo jeklenico. Pomena, si ne znava razložiti…
Prečiva plitko grapo v gozdu po kateri teče voda in slabo vidna pot se kaj kmalu izgubi. Markacije nama ne uspe poiskati. Nadaljujeva po svoje, spust nama pa tako onemogoča prepadna stena, ki naju loči od doline Logarske. Predvidevam, da prečiva vrh Sušica 1200m. Naenkrat se pred nama pojavi ogromna grapa, ki se steka v dolino logarske. Prehod naprej ni mogoč in ostaja nama le še spust v grapo. Ta je naporen in vroč ( cck. 13 je ura ). Potrebna je vsa previdnost, da ne končava daleč spodaj ali da naju ne pomečka kakšna ogromna skala, ki samo čaka na dotik…
Naletiva na oskrbovano solnico in da nama upanje, da bova našla nadaljevanje poti. Ampak narava poskrbi, da v grapi briše sproti vse sledi. Ko se hočeva umakniti v gozd na drugi strani naključno naletiva na lepo vidno markacijo in vidne sledi poti. Na trenutke izgubljava sledi poti, se ne sekirava preveč. Zavedava se, da sva že v neposredni bližini gostišča Logarski kot. Markacije naju pripeljejo točno do gostišča.
Ko se hladiva v senci gostišča v razgovoru s fantom, ki naju postreže izveva, da skoraj nihče več ne uporablja tega dostopa iz Logarskega kota pa do Klemenče jame. Zadnjega, se se fant spomne , da ga je med potjo presenetil medved. Tako, da je čisto prestrašen pribežal nazaj do gostišča…
Težko, kljub obledelim markacijam sledljiva pot, ki je pa kljub temu zanimiva in lepa. Ključno mesto je široka grapa. Škoda poti, da je tako opuščena…
lp