Pot iz doline Vrata proti sedlu Luknja je proti vrhu obnovljena. Ob skalah je napeto nekaj jeklenic.
Na sedlu zavijeva proti Bovškem Gamsovcu. Še pred časom je na mestu, kjer je treba pot zapustiti stal možic in en stari gojzar. Le tega včeraj ni bilo več. Klub temu pa prostrane krnice pod Pihavcem ne moremo zgrešiti. Pot zapustiva in se preko melišč povzpneva do skalnega skoka pod Pihavcem. Naletiva na spominsko ploščo posvečeno Tinetu Miheliču.
Plošča stoji v vstopu v ozek in strm žleb. Kar malo naju je presenetila težavnost le tega. Preplezati je treba sicer kratko a povsem gladko skalno ploščo. Trden oprimek sva našla pod skalo na levi.
Verjetno obstaja še kakšen prehod, a glede na opis v vodniku sva se držala omenjenega.
V nadaljevanju proti vrhu Pihavca nisva naletela na večje težave. Teren je seveda strm, a se ga da v cik-caku prijetno prehoditi. Pod vrhom nisva šla proti sedlu Čez Kamen temveč bolj levo (zahodno) in potem proti vrhu. Pod vrhom sva vseeno naletela na pot, ki pride s Kriških podov.
Naletela sva še na kozoroge
, ki so se leno pasli pod vrhom.
Vrh je nudil čudovite razglede
. Kar nisva se mogla odpraviti naprej.
Sestopila sva čez sedlo Čez Kamen po "normalni" poti proti Kriškim podom. Takoj pod vrhom sedla je precej sitno grlo, ki je na debelo zasuto z gruščem. K sreči na Pihavec ni veliko obiska, saj je tu vsekakor problem padajoči grušč
.
Na meliščih pod Pihavcem sva se odločila še za obisk Šplevte pod Pihavcem. V vodniku sva prebrala, da gre za lahek pristop, čemur pa še zdaleč ni bilo tako.
Po melišču sva se prebila do grebena med Pihavcem in Šplevto. Pod grebenom sva prečila proti Šplevti in se tik ob vznožju povzpela na vrh grebena. Vrha sva se lotila nekoliko v desno, saj nama gladke plošče direktno proti vrhu niso preveč dišale. Kmalu sva se oba strinjala, da je pristop nekoliko težji kot npr. tisti na Morež. K sreči je krajši.
Na vrhu spet poslikava v vse strani. Za vrnitev pa sva izbrala pot kar po grebenu proti sedlu. Presenetilo naju je stanje skale. Ponekod povsem trda, ponekod pa povsem razmajana. Z grebena sva potem prečila strm žleb iz katerega sva zlezla nekaj nad samim sedlom. Spust po gladkih skalah je bil potem neizogiben.
"Dovolj za en dan", sva se strinjala in potem izpred Pogačnikovega doma ob pivu
podoživljala lepo turo. Povratek preko Sovatne.
Slike:
http://www.petersfoto.si http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2012-09-11