Zadnji teden sem bil na Hvaru na Hrvaškem. Stanje s prelcem je po mojem vedenju in videnju katastrofalno. Vsepovsodi je prelca nemogoče veliko. Gosenice v tem času zapuščajo kokone, srečaš jih praktično povsod. V Jelsi smo naleteli na večmetrsko kolono gosenic, se pravočasno umaknili in jo je naša psička, z veliko sreče odnesla brez posledic. Sprevode prelcev pa smo videli po celem otoku, od Hvara do Starega gradu, pa vse do Sućuraja na vzhodu. Nisem jih opazil (gosenic) le pri vzponu na vrh Svetega Nikole, pa še tam smo vzpon pričeli na ranču, pol ure pod vrhom. Nasploh je okoli vrha zelo malo strnjenega borovega gozda.
Za pse je vsako bližnje srečanje zelo nevarno.
Kakor sem lahko povzel iz medijev, se kemičnega zatiranja ne uporablja več, fizično se odstranjujejo (odvisno od lokalne skupnosti) le na področjih okoli šol in vrtcev - na Hvaru nikjer.
Nekaj se uporablja biološkega zatiranja, pa ne v tem času ampak kasneje (septembra in oktobra).
In kot je nekdo neposrečeno zapisal, če bor zgori, potem tudi prelca ni. Žal pa bo tudi brez požarov, propadlo ogromno borovih dreves, kajti gosenice ob konkretnem obgrizenju iglic, oslabijo drevo, do te mere, da to propade. So mi domačini pokazali področje nad mestom Hvar (Smer trdnjave Napoleonke), kjer je tretjina borovih dreves porjavela ... .
V pogovorih z domačini, smo izvedeli, da so pri sprehodih s psi, omejeni na povsem urbana področja, kjer borov ni.