Planina Klek 1604 m

V soboto dopoldan namesto po opisani poti, ki poteka večidel po cesti, štartam s parkirišča skozi Pokljuško sotesko in skozi okna mimo Pokljuške planine proti Kleku. Če smo pozorni na oznake ob poti, je poti zelo lahko slediti, a poudarjam, če smo pazljivi. Na poti so aktivni gozdarji, ki so zaradi dostopa z buldožerjem razširili pot, pri tem pa na enem odcepu podrli drevo z markacijo in zaradi iskanja prave poti, se nam le-ta lahko podaljša.
Zares je potrebno biti pozoren, saj nas na pravo pot usmerjajo tako tablice z napisi na drevesih, klasične markacije, kot tudi puščice na na skalah, ki so ponekod zakrite zaradi zaraščenosti.
Pohvalil bi prijaznega pastirja v Repečnikovem rovtu, kateri za 20 min stopi z menoj in mi pokaže bližnjice.
Pot ves čas poteka po gozdu, strmina pa narašča šele v zadnjem delu.
Na planini srečam zelo prijazna "oskrbnika", gospod mi sam razkaže ostanke nekaterih objektov in me pouči o zgodovini planine ter dejavnosti na njej. Eden od objektov na planini je v zgornjem delu preurejen v muzej, ki naj bi bil še v izdelavi, v zgornjem nadstropju so table, ki nas poučijo z zgodovino, favno in floro..
Na zgornji planini so štirje objekti, od tega je vrhnji namenjen bivanju, eden je v fazi urejanja muzeja, eden gospodarski, v zadnjega pa se pred vročino skriva živina.
V spodnji dolini, ki leži takoj za robom zgornje, gledano v smeri Klečice oz. Debele peči pa stojijo trije lepo urejeni objekti.
Sam vrh Kleka je poraščen, razgledov ni, razen na enem mestu proti Golici z okolico, s planine pa je lep razgled proti Debeli peči, Klečici in Kremenovcu.
Preko spodnje planine lahko nadaljujemo pot proti Blejski koči (Lipanca) oz. Debili peči (označeno).
Za omenjeno pot sem porabil štiri ure.