V kopnem, ko je cesta iz Stare Fužine proti Vogarju prevozna, je obisk planine Vodični vrh zelo kratka tura. Trenutno je sicer snega bore malo
, pravzaprav se začne šele na sami planini nekje nad 1400m. Cesta pa je trenutno izredno ledena
zato sva turo pričela nad Staro Fužino preko Vogarja.
Do Vogarja je pot suha kot poper. Nekaj ledu je le na izravnavi med spomenikom in kočo, ki je bila danes odprta. Nad kočo sva prečila cesto in smerokaz naju je usmeril v breg proti planini Vodični vrh.
Prvi del je kar strm. Kmalu sva prišla do krajše izravnave, kjer sva prečila blatno vlako in se podala v naslednji tudi kar strm del. Šele proti vrhu se je pojavil sneg. Kratek preizkus po celem je pokazal, da ne drži človeka, zato sva se pridno držala uhojene poti.
Na vrhu je treba paziti, da planine enostavno ne zgrešimo
. Pot se namreč razdeli v dva dela in leva nas bo pripeljala na planino.
Na planini je približno 10 stanov, razveselilo naju je, da so vsi obdržali prvotno, starinsko obliko. Razgledov s planine pa žal ni, ker jo obkroža smrekov gozd.
Le streljaj daleč proti SZ pa sva potem naletela na lep razglednik
proti planini Blato, Krstenici in Triglavskemu pogorju.
Turo je možno nadaljevati naprej proti planini Jezero, a sva se že sita megle, ki je vsak dan gledava v dolini, odločila raje za povratek po isti, prisojni poti.
Nezahtevno in možno tudi v ne previsokem snegu.
Nekaj slik:
http://www.petersfoto.si http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2013-01-06