Planine Vogar, Viševnik, pri Jezeru

Najnajnajlepša ti hvala! Črno jezero - ja, bi bilo fino, ampak ne za vsako ceno. Že itak sem zelo oklevala, saj otroci zoprnih in dolgočasnih poti navadno ne prenesejo najbolje - in ker bi bila to pot nazaj, bi jim lahko priskutila cel vikend, ki bo sicer zagotovo lep . Tako da bomo tisto pot trikrat prehodili kdaj drugič...ali pa tudi ne . Črno jezero pa lahko gremo kdaj pogledat tudi kot samostojen izlet, z druge strani (Savica), pa bo. In potem se tudi zlahka odločimo za (sicer nekoliko daljšo) pot 1, ki me je bolj mikala že od vsega začetka, saj bo pot do planine Viševnik, brez obvoza do Črnega jezera, krajša .

Merkur, res si danes naredil eno dobro delo, veš . Hvala še enkrat!

Tudi jaz sem prehodil pot med Črnim jezerom in Planino Viševnik "trikrat", tako kot Merkur. Res je zelo mokra. Glede nemarkirane poti.Sem poiskusil po njej, kar dolgo časa je lepo sledljiva, končala pa se je v smrekovi gošči in nisem imel korajže nadaljevati. Zato sem se vrnil in šel na Planino Viševnik po "mokri" varijanti.
Enka, zakaj ne preko Pršivca, to je vendar razgledni balkon Bohinja ?

Tole zdaj bo, vem, že čisto odveč, a se pridružujem Laščanu ... pravzaprav ponujam v razmislek možnost, da če že zavijate s poti (predvidevam, da z Ovčarije) na planino Viševnik, potem si ja vzemite še tisto urico časa za obisk Pršivca - mularijo pač stimuliraš z "ogledom" brezna in Bohinjskega jezera s ptičje perspektive. Potem, ko ste že gor na vrhu in polni lepih razgledov, je pa smiselno vsaj razmisliti ali celo kar poizkusiti z direktnim sestopom proti Vogarju ... Saj mi je jasno, dilema so otroci, ampak če spremljajoči odrasli veste kako se stvarem stereže, potem ... No, kakorkoli, ko ste na vrhu imate še vedno prav vse možnosti.

Oba sta zelo prepričljiva, moram priznati. Evo, smo pustili odločitev o poti z Ovčarije proti Vogarju odprto. Če mularija ne bo preveč jamrala in če bo energija prava, jo mahnemo čez Pršivec. Problem so res otroci, ja. Ne toliko zaradi tiste strmine pri spustu s Pršivca, kot zaradi tega, ker je pot daljša in zahtevnejša. Je pač treba popazit, da podmladku hribovski izleti ne ostanejo v slabem spominu. Ker potem naslednjič nočejo it .

Najlepša hvala vsem, ki ste pripomogli, da smo preživeli nepozaben vikend! Nismo sicer zlezli na Pršivec in tudi s planine Viševnik smo jo na koncu zaradi poškodbe ubrali kar do planine pri Jezeru in po znani (pristopni) poti do Vogarja. Ampak tile konci so nas čisto očarali in zagotovo spet pridemo. Še otroci niso kaj prida godrnjali .

Na vseh planinah, ki smo jih obiskali, so zelo zelo prijazni ljudje in počutili smo se res dobrodošli. Ampak najbolj veseli so nas bili pa na Viševniku