Podraška tura na Vipavskem, Nikolajeva smer IV/II-III 375m

Ker nama je bila opremljena smer , Steber + zgornja varianta V-/III 160 m, v Gradiški turi, ki sva jo plezala pred nekaj časa zelo všeč, sva se z ženo tokrat odločila, da splezava še najdaljšo smer na Vipavskem in sicer neopremljeno Nikolajevo smer, IV/II-III v dolžini 375 m, ki leži v Podraški turi.
Avto sva pustila na parkirišču pri Gradiški turi in se peš odpravila do cerkve Sv. Miklava.
Smer se začne z dobro III, nadaljuje skozi goščavo in pred mano se že pokaže pokončna plošča, ki je najlepši in najtežji del smeri, saj poteka po levem robu preko plošče, ki je Pakleniško kompaktna in dovolj razčlenjena, da plezanje ni težavno. Sledi del smeri, ki je dokaj pohoden in vrv se najbolje počuti na hrbtu. Težavnost začne postopoma naraščati in tako zopet posežem po vrvi, ki pa je bolj za psiho, saj se vse maje kot zobje po gronolomu in je zanesljivo, vmesno varovanje bolj težko narediti. No vsaj žena je bila varovana kot se spodobi.
Lepša sta zopet zadnja dva raztežaja, saj je skala zopet bolj kompaktna in tu tudi žena zadnji raztežaj spleza v vodstvu.
Na vrhu pa fenomenalni razgledi daleč naokoli, v pretežno oblačnem vremenu in prijetni temperaturi, precej pod 20 stopinj.
Po robu potem nadaljujeva do markirane poti, ki vodi od Abrama proti Gradiški turi in po njej sestopiva do avtomobila.
Od avta in nazaj do avta nama vzame točno šest ur.