Pot RMK - pot iz Robanovega v Matkov Kot

Jo, ampak v Logarskem kotu

Tale 2. del 2.runde sem pa tudi jaz prehodila v nedeljo, pa tudi nisem srečala nobenega medveda.
Medo*, kakšne barve kožuh pa imaš, da te bom drugič prepoznala

V torek smo šli štirje mušketirji pogledat macesne ob 1.rundi:
Robanov Kot - Črni hriber - Ute - greben Krofičke - Krofička - po lovski na Klemenčo jamo. Bilo je čudovito sonce in pravi kot sončnih žarkov, ki so pričarali pravo jesensko pravljico

Zelene packe na srečo že bledijo. Slike in opisi so dovolj za prave gorniške raziskovalce brezpotij.

Iz Krofičke po lovski je pasalo hodit v senci. Koča na Klemenči jami je seveda že zaprta, a je bil zunaj samopostrežni bife še dovolj poln, da smo si naročili rundo vsak po svojem okusu

Pot RMK (iz Robanovega kota prek Krofičke, Okrešlja in Mrzle gore v Matkov kot) originalno v treh etapah je zelo zahtevna in naporna, tako kondicijsko, kot psihološko pri orientaciji in iskanju najboljših prehodov čez gozd, strme trave, ruševje, skalovje in gladke kamine.
Prva etapa: iz Robanove planine čez Črni Hriber na Ute, po grebenu na Krofičko ter po lovski dol na Škrbino in potem na Klemenčo jamo, je izredno lepa, a tudi prvinska, divja in dolga, a za en dan ravno še pravšnja.
Avtor opisa poti in še kdo, jo je na tem portalu kar dobro predstavil, a ne glede na veliko število slik in opisov na tem forumu, je zagotovo najbolje, da se je prvič lotite z nekom, ki jo je kdaj že prehodil in jo vsaj malo bolje pozna, kajti tod razen lovcev in redkih ljubiteljev prvinske divjine, hodi zelo zelo malo ljudi. Doživetje narave in prehojene poti – zlasti v jeseni in v tem času, ko se pobarvajo macesni, pa je nepopisno lepo in ta svet ustvari in pusti nekaj notranjega bogastva tudi v človeški duši.

Nikoli še nisem slišal za Spodnjo Logarsko.Ali obstaja tudi Zgornja?Ne izmišljujte si imen.

Slika št. 9 ni Oltarček ampak je Konj.Je bil in bo.Tudi vi mu ne boste spremenili imena.(Kartu čitaj i seljaka pitaj.Kam pa pridemo,da si bo vsak izmišljeval in za svoje prodajal stara ledinska imena.

Drugače vam pa prav privoščim razglede s teh lepih brezpotij,katere sam obiskujem že več kot šestdeset let.Če slučajno katerega od vas pot zanese poleti mimo Planine Ravni med Črnivcem in Menino planino,se pa le naj pri meni ustavi,da bomo katero rekli.Tam namreč poleti pasem živino.Pa lep pozdrav vsem "potepinom"

No, o čobanih, pastirjih in raznih kartah, ki ji eni berejo, drugi pa čitajo ... in o ledinskih imenih teh hribov in vzpetin smo tukaj že marsikaj prebrali, pa je tako, da "pametni" vedno slejkoprej odnehajo, "ziki" pa še naprej pase krave in gleda "vsiljivce", ki hodijo tam naokrog. A kdor se privadi absurdnosti, se znajde tudi v današnjem času !

Danes teden smo štirje brezpotniki prehodili prvo rundo RMK. Odpravo je uspešno vodil Igor, dosegli smo vrh in v dolini spili pir

Prvi del RMK s podaljškom Ojstrice (16.08.20)

Lepo dopoldansko nedeljsko jutro je pravšnje za kakšno brezpotje. Začetna dobro uhojena z možiclji se višje malce porazgubi, a še vseeno dobro sledljiva. Prvič je pa res dobro biti z nekom, ki je že bil. Voda lepo teče pod Robanovim stanom. Resnično lepi kraji. Po pavzi sva nadaljevala na greben in po njem do Krofičke. Sam sem odšel še po lovski navzdol do sedla in po Kopinškovi na Ojstrico. Vzpon sem naredil malce drugače in takj pri severni prečki šel v zimsko varijanto, ke je deležna lepih skokov. Po desni strani II-III je lepa skala.Z vrha pa do Male Ojstrice, cerkvice na Molički planini in v dolino nazaj v Robanov Kot. Vreme je zdržalo, saj smo bili hitro nazaj.