Kdor misli, da v pretežno ravninski Belgiji z nekaj gričevja na jugovzhodu, ki ne preseže 700 m, ni ferat, se moti.
Imajo jih celih sedem!
Dve lažji od njih(obe nekje B/C) sem splezal tudi sam. Ker so Ardeni iz gnajsa (kot npr. nam bližje Visoke ture), hujših problemov s krušljivostjo načeloma ni.
Prva se nahaja v bližini mesta Durbuy, lepega, mondenega, dragega,... ki naj bi ga obiskalo že veliko znanih ljudi. Od domačina, ki mi jih je našteval, sem si zapomnil samo Madonnno.
Kakih pet km ven iz mesta se nahaja Adventure Park Durbuy, kjer je v nekem opuščenem kamnolomu speljana tudi ferata. Privoščil sem si, o bog, pregreho in za dostop na ferato plačal!
Prvi del po levi strani je dokaj enostaven, drugi po desni pa malo manj, na enem mestu si je treba celo malo pomagati na trenje. Predhodno sem dobil tudi lekcije inštruktorja iz gibanja po feratah. No, izvedel sem marsikaj česar še nisem vedel...
Druga se nahaja v Marche-les-Dames, kakih 10 km izven Namurja, glavnega mesta pokrajine Valonija. Vhod je skozi vojašnico komandosov!
Na ferato (na kateri se verjetno urijo tudi sami komandosi
) je možen dostop le ko gre vojska domov, to pa so vikendi in prazniki. Prvi maj je bil torej kot nalašč! S sabo je treba imeti seveda opremo, osebni dokument in pa planinsko izkaznico(jamstvo zavarovanja - slovenska kljub vsem drugačnim zgodbicam, ki jih poslušamo tudi na tem portalu, velja!). Je pa ferata zastonj! Javiti se je treba pri dežurnem oficirju, ki pobere dokumente in nas evidentira potem pa hajd.
Sama ferata ni pretežka za nekoga, ki je izkušen. Je zelo pestra(zajle, skobe, himalajka, mostiček in pa glavna atrakcija: dvozajlni most). Za najti vstop je treba malo povohljati, potem pa gre. Z nje je tudi lep razgled na dolino reke Meuse. Malo se mi je zataknilo le na začetku ko nisem dojel da se je treba za visečo vrv, na katero naletimo po začetnem vzponu, prijeti in se pognati čez skale kot tarzan...
Ostalo je potem lepo šlo. Tudi čez dvozajlni most kjer sem najprej malo cincal potem pa ga obhodil in naskočil iz druge strani iz katere se vzpenja, nato pa dobil občutek in vse skupaj opravil še v pravilni smeri.
Po tem sem šel za dva dni v Bruselj in kolesaril po mestu. Bruselj je, čeprav na prvi pogled mesto kjer človek ne bi živel, zanimivo. Je polno kontrastov: flamci -valonci, južnjaška-severnjaška arhitektura, domačini-priseljenci, bogastvo (druga najbogatejša evropska prestolnica) - revščina (toliko beračev ne vidiš v nobenem severno-evropskem mestu), moderne stavbe, s katerimi so dokaj skazili stari del mesta, med starimi,...
Tam sem pil tudi meni najboljše belgijsko pivo, Grimsbergen. V mestu je tudi veliko pivnic, čokoladnic,... in seveda še cel kup drugih muzejev in znamenitosti, obstaja celo muzej stripov,... Skratka, po krivici zapostavljeno mesto.
Pa naj še slike kaj povedo.