nedelja, 15.3.2020
Osmega tega meseca sem se vračal iz potepa v ljubih mi
Karnijskih Alpah, poslušal radio in premišljeval o pandemiji, ki je takrat šele trkala na naša vrata. Da se bo v nekaj dneh svet postavil na glavo tudi pri nas, si nisem mislil. Drugače, kot prilagoditi se situaciji, ni šlo, zato sva s princesko kaj hitro naredila spisek potepov, ki so danemu trenutku primerni. Na enega od njih sva se odpravila danes in se imela sila prijetno. Začela sva v Hrastovljah, se od tam sprehodila v Podpeč, šla tam do obrambnega stolpa nad vasico in še malo višje, potem pa kmalu za železniško progo nadaljevala po cesti, namesto po pešpoti. Hotel sem opraviti krožno turo, zato sem nekaj hoje po cesti vzel v zakup, princeska takisto. Obkrožila sva Jampršnik in se nato od zadaj povzpela nanj, potem pa po pešpoti nadaljevala s potepom do tam, kjer sva zjutraj šla "po svoje". Nekaj naprej sva še drugič pozdravila konjičke na paši, potem pa še enkrat zavila na cesto in se po njej vrnila v Podpeč. Spet zaradi kroženja, kaj bi drugega. Do Hrastovelj ni bilo daleč in kaj hitro je bil prijeten potep pri kraju. Čeravno se mi je zdelo, da najina pot ni bila kaj prida dolga, merjeno čas in višino, je navigacijska aplikacija pokazala, da sva v petih urah opravila dobrih sedemsto metrov vzpona in skoraj petnajst kilometrov v dolžino. Špargljev ob poti nisva našla, so pa domačini povedali, da se kaj malega že najde. Zna biti, da se zato in ne samo zato kaj kmalu še enkrat odpraviva v tiste konce.
http://tubojan.blogspot.com/2020/03/hrastovlje-vrh-stene-jamprsnik.html