Pred stiridesetimi leti

Niti ne vem katerega leta smo se odlocili za nas prvi vecji izlet v hribe. Mislim, da je bilo nekaj let pred 1972, ko smo sli na Triglav, ker takrat smo ze imeli fotoaparat. V tistih casih smo hodili v hribe popolnoma nepripravljeni. Nismo imeli kondicije, zemljevida ali fotoaparata in vremenska napoved ni bila dobra.
Zelo zgodaj zjutraj smo se stirje odpravili iz Tolmina. Cez kaksno uro ali dve je zacelo dezevati in smo se umaknili v senik ob poti. Ko je dez koncal, smo nadaljevali pot navkreber. Pot vodi po vzhodnjih pobocjih Vodil in Mrzlega vrha s pogledi v korita Tolminke in proti vasi Cadrg. Ko smo prisli na sleme, se nam je odprl pogled proti zahodu, pod nami v dolino Soce in naprej popolnoma temno nebo nad Italijo. Hodili smo po slemenu in ko smo videli kako hitro se nam je nevihta priblizevala, smo tekli kolikor smo mogli in prisli na planino Sleme tik pred nalivom. Dezevalo je kot da se je celo nebo purusilo. Naliv je trajal precej casa in nato se je nenadoma koncalo, ker se je nevihta umaknila naprej proti vzhodu cez Jugoslavijo. Spet smo sli na pot in prispeli na Krn kasneje popoldne.
Veliko ljudi je bilo tisti dan na Krnu. Dopoldanska nevihta je popolnoma ocistila ozracje in nam je dala razglede zivljenja. S Krna so najlepsi razgledi proti zahodu, videli smo vse od Jadranskega morja do Apeninskih hribov, cez dolino Po do Alp na zahodu Italije in nato Svicarske, Avstrijske in Slovenske Alpe. Neki planinec je imenoval gore in je omenil tudi Mont Blanc. Ce je mozno videti Mont Blanc s Krna, potem smo ga res videli. Tudi oskrbnica zavetisca je bila vsa iz sebe, ker tudi ona ni celo zivljenje kaj takega videla. Ne spomnim se, da je kdo slikal, ker takrat ljudje niso imeli ali nosili fotoaparate v hribe. Nato je padla noc in pred nami so se prizigale luci. Cudil sem se kako velike so bile Benetke vec kot sto kilometrov stran. Vzdusje na Krnu je bilo enkratno, ker smo vsi vedeli, sa smo doziveli nekaj neverjetnega.
Moj glavni spomin z izleta na Triglav ni niti o vzponu ampak kako pretreseni smo bili ob nesreci na vrhu en teden kasneje. Moj drug vzpon na Triglav je bil 36 let kasneje. Spomin sester na izlet na Krn je samo dirkanje pred nevihto. Jaz sem zdaj zadnji s spomini o neverjetnih razgledih s Krna kamor se bom ta mesec prvic vrnil. Kdorkoli je bil tisti dan kjerkoli v hribih v osrednji Evropi, je dozivel nepozabljive razglede. Zanima me, ce je kdo, ki se spominja tistega dne pred stiridesetimi leti.