Rdeči kup in SZ greben Planjave

Čestitke! Lp!

Bravo in čestitke za izveden pristop, pa še fotke so zakon! Varno še vnaprej...

Nuoroooo!...Bravo!

Bravo, Drago Lepo ... ta stolp pa je res podrtija ... me ne vleče gor ...

Super, da sta ga predelala namesto mene. Čestitke, pa nč nism fovš!

Hvala vsem, čeprav si za takšno "predrzno" plezanje ravno ne zasluživa čestitk, prej bi rekel, grajo.
Ker sem zgoraj omenjal članek iz PV(B. Režek) in ni bilo čisto tako, kot sem zapisal po spominu, sedaj spodaj navajam del njegovega članka:

"Nič se nisem pomudil, le gledal sem, da bi se čimprej zmazal nazaj. V škrbinici
sem se kar oddahnil, ko sem spet stal na varnem, saj sem na rezi imel
občutek da se ves Rdeči kup maje kakor vrh tovarniškega dimnika. Zato sem
Belaču odsvetoval, da bi še on zlezel gor, pa tudi sam se je zahvalil za tak
dvomljivi užitek."

Noro.Čestitke.

Danes iz Logarske na Kamniško sedlo in nato na Planjavo po SZ grebenu.

Sem pričakoval (in se bal), da bo bolj izpostavljen na Logarski strani, pa z izjemo sitne rampe v prvem delu, ni bilo sile. Kamin/žleb v srednjem delu ima nekoliko zahtevnejši skokec. Drugače pa greben ob lepem sončnem dnevu, kot je bil danes, ponuja dobro plezarijo, če se ga v zgornjem delu v celoti držiš, ne pa če si pameten kot jaz in potem štrikaš nekaj levo in desno. :>

Sem že slišal mnenje gorskega vodnika, da je ta greben po krivici zapostavljen, čeprav je lahko odlična vodniška tura. Verjetno bi bil bolj zaželjen, če ne bi bilo zraven Kamniško sedlo z množičnim obiskom.
Ga bo treba še kdaj v celoti prehoditi in preplezati.

Mrbit ga zapostavlja tudi to, da je direkt na drugi strani Šija.

Po moje bolj Zeleniške špice.
S Šijo Brane se pa ne more primerjati, ne po težavnosti in ne po dolžini.

Drago, a je ta SZ greben Planjave (brez plezanja Rdečeg kupa)tehnički zahtevnejši od Zeleniških špic?

Je, tehnično in orientacijsko. Tudi po slabši skali. Čeprav ga nisem plezal v celoti (srednji del mi manjka), lahko rečem, da so Zeleniške špice šolski primer grebena, ta greben pa ima vse lastnosti pravega grebena (razen spustov po vrvi). Kazi ga in mu jemlje veljavo samo bližina obljudenega Kamniškega sedla.

Brana in SZ greben Planjave (25.09.21)

Ura je bila nekaj čez 5.00, ko sva z Denisom pričela z hojo iz pol praznega parkinga pod Rinko. Z neko konstantno hojo si na Okrešlju kot bi trenil. Ogledovala sva si to čudo, ki nastaja in res bo krasno. Vse pohvale delavcem, donatorjem saj bo zdaj res stala prava modernizirana postojanka. Smo le nekako stopili iz te Balkanske tradicije. Moramo se počasi približati Evropskim standardom. Čelka je še "pela" na čelu, a sva jo v strmini proti steni ugasnila. Ucvrla sva jo kar v desno, Kotliško grapo. Bilo je nekaj podrtije, a to je še najmanj. Po markirani poti greva v levo do mesta, kjer v zimi najdlje ostane sneg. Tu si dava čelade na glavo in jo po ne dolgem premišljevanju zagrizeva v plezarijo. Začetek je III, a se z višino tezavnost zmanjša in tudi skala je položnejsa. Izstopima na spodnji del strehe. Nekaj je bilo vetriča. Pogled je vsekakor uhajal na sosednjo Gospodično in njen SZ greben. Na turo ne gremo na vrat na nos, brez informacij so takšne smeri neizvedljive. Na sedlu seveda vesela Iztoka in njegove kave, ki ti da nov zagon. Mudilo se nama ni, saj sva bila skoraj 2h pred mojim začrtanim časom. Ob devetih pa že stojiva pri popularnih spičastih babah in gledava to lepo steno. Prečila sva v desno, uhojena stezica in takoj za tem se uzrema gor v meliščnato grapo. Melišča nisva tlačila, a sva lepo plezala po desni strani skoraj II+ ter prišla nad zagozdeno skalo tako kot je prav. Sva na grebenu in že tukaj vidiš nadaljevanje po rampi na levi strani nad Logarsko dolino. Vodniki jih zagotovo tudi vodijo, saj je v njej kar nekaj klinov. Bi rekel, da sploh ne gre za sitno rampo, bolj kvalitetne skale ne moreš dobiti kot sva jo tukaj. Če si pozoren vidiš dobre odtise derez, zato je tudi tukaj nekaj obiska pozimi. Samo gor, sledi kratek spust v skrbino do melišča. Od tu pa gor v grapo, lepo plezanje do morda najtežjega dela. Klini so notri, ocenil bi z III+. Po splezanem kaminu prideva na raven svet pod nogami. Vse se ti odpre, tukaj je edini podrt možic. Po pričanju mnogih jih je kar veliko, oz tudi vodniki, da jih vodijo pod glavnim grebenom v desno po lahkem svetu in se kasneje dvignejo nazaj na greben. Švercala se ne bova, zato kaj druga kot original ne pride v poštev. Sva že na grebenu, ki ga doseževa levo navzgor po nekaj minutah. Res je lepo. Držati se moraš grebena, že takoj te pričaka zračna skala, ampak so tako dobri oprimki, da temu delu ne bi dal trojke. Marsikje ne vidiš nadaljevanja, a ko prispeš na vrh je vse lepo vezno. To se mora že prej vedeti, da veš v kaj se podajaš. Tu in tam se smer prevesi na Logarsko stran, a ni preveč zahtevno. Rdeči kup globoko spodaj, dober si Drago, da si imel željo po njem. Kratek del je podoben žagi, ki ni v primerjavi s tisto med Dimniki in Luknjo Pečjo. Greben ni kratek, gre res za dolgo prečenje vse od bab na sedlu. Pravi možic se nama prikaže šele malo pred Zahodnim vrhom Planjave. Zaslužen stisk roke na vrhu. Pogled nazaj prinese le kakšnih 50% celotnega grebena od bab, drugih 50 je skritih zadaj. Sanjalo se mi je o sendviču in na vrhu s skrinjico sva si privoščila malico. Že kar težko je bilo najti prosto mesto, saj je bil vrh s skrinjico lepo oblegan. Takšne skale res nisem pričakoval in lahko rečem, da v Ksa tako dobre še nisem srečal. Opis, dobro orientacijo, predvsem pa lepo vreme je pogoj za izvedbo ture. Sestop narediva do škarij in navzdol čez Grlo. Bil je lep sestop, sploh pa ker gre za kasnejši čas. Zjutraj se vzpenjati po tem bi verjetno potreboval palerino zaradi mokrih trav, rušja. Prečno se sprehodiva v gozd do najinega jutranjega izhodišča. Za zanimivost pa še to povem, da so v jutranjih urah neki biseri tako avto parkirali, da je bila kolona avtobusov, saj ni bilo prostora, da bi se lahko odpravili domov . Midva sva se malo znašla in malce drugače odpeljala v dolino. Čudno je kdo gledal, a je kmalu ugotovil, da sva edina pametna ta trenutek tam. Če ne bodo na roke dvignili avta bodo lahko do jutri tam v vrsti stali, saj se poraja vprašanje, kaj pa če lastniki danes kje bivakirajo?
No, pa je bila res krasna topla, polno plezarije vredna sobota, aja pa nebeškega piva v Logarskem Kotu ne smem pozabiti omeniti.

"Rdeči kup globoko spodaj, dober si Drago, da si imel željo po njem."
Saj je nisem imel, pa ga je bilo potrebno odkljukati na seznamu dvatisočakov.

Super Dejan, res sta dobro tole oddelala! Čestitke in lep pozdrav!

Lepa Deyko in Denis. Bravo!