Namen je bil predelati vso Rokovnjaško, a je zaradi spleta okoliščin iz tega nastala Rokovnjaško*Furmanska
. Furmanska zato, ker sva se vračala po stari cesti na Trojane. Ta je seveda že dolgo asfaltirana, na najino srečo brez pretiranega prometa.
Začela sva na Trojanah in se odpravila desno na severni del Rokovnjaške. Zanj so značilne predvsem ceste, nekaj makadamskih, veliko več asfaltnih. Kakšnih posebnosti in zahtevnosti na tem delu ni, le vajen moraš biti takih poti. Vmes se nahaja še Špilk, najvišji vrh Rokovnjaške.
Vračanje iz Lukovice na Trojane po stari cesti je bila zgodba zase. Za naju nova dogodivščina, ki jo najbrž ne bova ponavljala. Se pa da koga ustaviti na štop, kar midva niti nisva želela. V zadnjem delu naju je ujela obilica snežnh ploh in veter. Bela kot snežaka sva le prisopihala na vrh klanca, kjer sva tik pred izhodiščem dočakala še razjasnitev. Vse skupaj … nepozabno
.