nedelja, 24.7.2022
Izhodišče sem imel v Verdi-La Ila, torej doma oziroma v apartmaju. Bicikel v eni garaži, avto v drugi, jaz pa v gojzarje in peš od doma
Do Funtanacie sem se zbudil, od tam do vrha pa (po)matral
Krasna pot pod čarobnimi vršaci mi je šla dobro izpod nog, čeravno pravega koraka nisem in nisem ujel. Vreme je bilo kot naročeno za potep, nočni dež je pregnal soparo in vročino, jutro je bilo precej sveže. Iz gozda sem prišel v krasno dolinico, po njej do prvega razpotja, tod sem kasneje v dolino izbral drugo pot, nadaljeval do drugega razpotja in od tam proti vrhu. Nekaj prej me je čakal krajši zavarovani del, ki sem ga zmogel mimogrede, potem pa sem zložno zmogel še tisto nekaj malega do velikega križa vrh prostranega vrha. Štirje smo se "drenjali" zgoraj, neverjetno za konec julija in tako prelesten dan
Nekaj vrhov sem spoznal na prvi pogled, nekaj na drugega, ostale pa sem bolj ali manj uspešno prepoznal in določil s pomočjo zemljevida. Malica je sedla, kako ne bi, počitek in razgledovanje tudi, nekaj malega martinčkanja ni izostalo, med tem početjem se nas je na vrhu nabralo kar nekaj, torej čas za sestop
Na zavarovanem delu nekaj gneče, tudi pomoč gospe, ki so se ji z nekaj moje pomoči "odprla vrata proti vrhu"
, potem prvo razpotje, drugo razpotje, krasna polica pod Para da Giai, macesnov gaj in že sem bil pri koči Ütia de Gherdenacia. Tam pa kot na semnju, pričakovano, a sem vseeno našel sedišče in poskrbel za žejo, lakote ni bilo potrebno tešiti. Nadaljeval sem po drugi poti proti Funtanacii in se čudil množicam, ki so sredi vročega dne rinile gor
. No, tega sem v italijanskih gorah vajen, včasih ob dveh popoldan, med sestopom z zahtevnega vrha, uro pod vrhom srečam koga, ki se v precejšnji vročini upehan komaj vleče navzgor... Pri studenčku ob poti sem še malce počil, kmalu zatem pa je bil imeniten potep pri kraju. Krasna gora ino poti nanjo, če začneš z dnem, tudi obilo samote in miru
https://tubojan.blogspot.com/2022/07/sassongher.html