Prav gornje slike so naju prepričale, da se je vredno povzpeti na tale vrh. Ampak da bo pa tako lepo, tako radostno, si pa nisem predstavljala. Že pot je bila lepa, čim višje je bilo, tem lepša je postajala. Sam vrh pa nekaj izrednega. Jesenske barve macesnov, pa košatih trav in ples meglic, so ustvarjale čarovnijo, ki ti je komaj dopustila dihati.
Imela sva srečo, saj sva v ta čudoviti svet najprej stopila kot prva, kasneje se je nabralo še nekaj pohodnikov.
Sva pa po zaključku ture upoštevala še turbov nasvet za obisk jezera Reßnig, ki leži v bližini Borovelj. Sva se sprehodila ob njegovi obali in uživala ob pogledih na okolico.
Torej dve muhi na en mah, kot se temu reče. Čudovit izlet, s čudovitim zaključkom
! Je vreden ponovitve.