V nedeljo sem jo mahnil na Vajnež čez greben Belščice po Skalaški poti. Začel sem v Javorniškem rovtu in se vzpel po lepo sledljivi markirani poti do planine Seča. Steza skozi Medji dol je občasno strma, a se sčasoma unese.
Na sedlu Medvedjak med Struško in Belščico, ki se nahaja na severnem robu planine, med rušjem poiščem začetek neoznačene poti, ki je sicer dobro uhojena, a občasno zaradi zaraščenosti vej, ki so »žagaste« posege že prerasle, kar dobro skrita. A ker se steza drži grebena, orientacija ni problematična. Prebijanje skozi rušje pa je relativno dober trening za plavalce pred začetkom morske sezone
Po tovrstni obliki rekreacije je sledil težji del poti, s spusti in vzponi po ozkem, skrotastem in občasno bolj krušljivem grebenu, v pomoč je nekaj jeklenih vrvi in skob. Jeklenica pri skobah ima še vedno izpuljen klin, a je kljub temu zanesljiva. Zahtevnejši del grebena sem prehodil v pol ure (100 višinskih metrov) ter se znova znašel med rušjem, a ne za dolgo, saj sem že kmalu grebenčkal gor in dol po travnatem ter cvetočem nadaljevanju razgledne grebenske rezi Belščice vse do Vajneža.
Do markirane poti v smeri planine Seča, ki je tudi del Slovenske planinske poti (odsek Stol – Golica), sem se spustil prečno in pred spustom proti krnici Ride obiskal še Kamnitnik. V njegovi bližini se pot spusti med rušje, delček poti pa me je spremljal tudi lahko prehoden sneg. Med polkrožno potjo nad krnico sem si lahko še od spodaj ogledal greben, ki sem ga prehodil nekaj ur nazaj. Vročina je vedno bolj naraščala in prav vesel sem bil spusta s planine, ki poteka v senčnem gozdu. Vremenske razmere pa so bile kljub trenutnemu vročinskemu valu prvi del poti znosne, saj me je ob vzponu na grebenu ujel kar prijeten veter, ki je, skupaj s koprenasto oblačnostjo, blažil naraščajočo temperaturo.
Prijetna pot za ljubiteljske stezosledce ter ljubitelje prsnega plavalnega sloga
, poplezavanja, gorskega cvetja in grebenskih poti.