Ko sem s Kuclja nad Kopačnico v torek gledala v smeri Škofja, s snegom pokritega področja levo od Kojce, je radovednost v tej smeri začela naraščati. Pa je isti dan še nekdo Škofje močno priporočal, kot hrib, ki ga je potrebno obiskati, in to je odločitev samo še podkrepilo.
Odločila sva se za pot s Kladij. Tu mimo sem se do sedaj samo vozila, pa še to bolj z odporom, saj je na poti polno ovinkov, hodila pa še nič.
A to se bo spremenilo. Saj so Škofje močno navdušile, meni je bilo vse rajsko, vse novo. Čudovito, enkratno res. Jože se je pridružil mojemu mnenju