Včeraj z mojo zvesto pasjo spremljevalko najprej osvojiva Šmihelovc, po previdnem sestopu pa še Zagorelec. Grapo na Šmihelovc najdeva brez težav, po strmih travah navzgor in na desno. Ko stojiva na škrbini, je pa tudi sama smer do vrha jasna.
Grapa polna šodra in grušča, tako da se je pod nogam vse vozilo. Tudi do vrha je bila previdnost na strmem grušnatem terenu na višku oz. še bolj potem pri sestopu, saj bi bil zdrs precej boleč.
Dejansko sem bila nad zahtevnostjo terena kar malo presenečena, je adrenalin kar tekel z mene
Ko sva bli v podnu, sem si oddahnila. Vzpon na Zagorelec je proti Šmihelovcu res pravi sprehod
Možici so bolj izjema kot pravilo.
Vreme super, ravno prav oblačno, da ni bilo (pre)vroče. To, da sva bili edini, poleg kozorogov, v tistih koncih, mi verjetno ni treba omenjati.