Špeglovec, Kleviška špica in Žamboh - od severa

Čestitke in hvala za objavo! Gre na seznam, kakšen imenitne konce skriva naša državica.

Andi hvala. Ta pot je res lepa in raznolika. Priporočam jo v suhem jesensko-zimskem in zgodnje pomladnem času. Lp

Izgleda dobro. A se lahko izgubiš?

Zdravo ločanka! Načeloma si upam trditi, da če ni kakšnega ekstrema, se tukaj ne moreš izgubiti saj v vsakem primeru prej ali slej prideš do ceste, ki pelje do in mimo bližnjih vasic. Lahko pa malo zaideš iz opisane poti in v najslabšem primeru prideš na kakšen težko prehoden ali neprehoden del. Se pa vse da obiti.

Ostrež/Žamboh/Kleviška špica
Z Milanom, ki je precej domač v teh krajih sva prehodila že nekaj variant grebenov,vrhov, skritih potk, pa še več brezpotja v Posavju.
Danes sva si privoščila precejšen krog po teh grebenih
Zjutraj sva v megli parkirala ob cesti za Litijo - parkirišče Renke /Konjšica.
Čez cesto po strmi potki na greben s katerega je lep pogled reko Savo in sosednje hribe, ki se strmo pnejo nad njo. Savo je sicer zakrivala gosta megla, le slutiti je bilo kje teče.
Najprej sva se povzpela na Ostrež. Pri cerkvici pomalicala in po kratkem postanku strmo navzdol. Od daleč sva se že spogledovala s strmim grebenom Kleviške špice, ki je bil v načrtu za spust. Malo po svoje se v šibju povzpneva na greben proti Žambohu. Greben je lahko prepezljiv in kaj prehitro sva pri cerkvici Sv. Lovrenca. Bukov gozd naju popelje na vrh Žamboha. Malo počitka in naprej proti Kleviški špici. Na vrhu malo posediva, "požre" naju strm greben proti SV. Greben je precej bolj zahteven kot ta, po katerem sva lezla prej. Strm spust naju precej zaposli in niti ne debatirava več kot sva prej. Oddahne se mi ko stopim na ravna tla. Čevlji, ki sem jih imel obute za skalo, so mi precej drseli na suhih travah, listnati površini.
Po 7 urah in prehojenih 14,5km sva zopet na izhodišču. Prehodila 1385 višincev.

Kopno, poti suhe, topel dan brez vetra. Greben proti Sv. Lovrencu nezahteven. Spust s Kleviške špice po grebenu precej bolj zahteven
lp

Čestitke za naporen in prelep krog! Fotografije govorijo zgodbo zase, sploh št.14, res izgleda kot da bi vaju greben kar posesal nase. Čudoviti kraji! Lp

Nekaj ur je bil prostih, pa je uspela osmica, ki jo omenja Zoki. Parkiral sem raje kar pri potoku (odcep v Polšnik) in odpeketal kos poti po cesti. Slikal spet malo. Po štirih urah bil nazaj. Užival na treh delih - kratek sončen vzpon pod cerkvico, spretno speljana prečnica pod KŠ in ob vračanju v dolino po suhem grebenu nazaj. Ostalo je relativno naporna strmina in veliko slabo razglednega gozda. Če imaš dan kot jaz danes in te balvani/špice ne zanimajo preveč, pa ostane mogoče občutek, da si pričakoval kakšno stvar več večina potk na planoti je bila ob mojem obisku označena z belimi pikami in puščicami. Veliko živalskega živ žava in precej postavljenih krmilnic (modri sodčki). Ni za mokre dneve. Ker orientacija ni preveč zahtevna, nam okoliš ponuja idealen kraj za samoto in lastne misli lp

Lepo Andrej! Za razglede tu še ni pravi čas. Čez kakšen mesec bo že bolj pusto in odprto. Lepi konci!

Hvala! Imaš prav. Mogoče pa kdaj v obratni smeri in z dodatnim raziskovanjem. Čeprav je že samo v neposredni okolici toliko idej, da težko

Ni bilo planirano, da se na ta potep odpravim točno na kulturni dan, kot pred štirimi leti, pa se je slučajno zgodilo.
Večina poti je še vedno divja, neobljudena, kot je bila v spominu, nekateri deli pa lahkotno lepi in osamljeni.
Greben Kleviške Špice zares pokončen, zahteven, prekrit s preprogo gladkih trav in gamsjih vonjav, ki vzbudijo tista brezpotna občutja. Plezanje čez osamelec ob sestopu pa je poskrbelo, da je adrenalin poskočil za kakšno merico ali dve, saj je za dol plezarija dobro začinjena II do III cirka 15m.
Vsekakor lep potep in ponovitev! Za pot sva porabila 5 ur.
Srečno!