Stegovnik

Všeč mi je energija pod Stegovnikom, zato smo šle z Blue in Nessy raziskovat, do kam pridemo v nizkih čevljih oz. kje se začne sneg. Pri vikendici se nismo ustavljale, saj je bilo zaradi sečnje precej glasno v sicer prijetni oazi miru in tišine. Obrnile smo višje od Močnikovega sedla, a pred sedlom Pri Lojtri. Dejansko je bila ta dan bolj pomembna pot, kot sam cilj. In da uživamo na svežem zraku in sončku

Na Bukovec po brezpotju s pomočjo cepina in derez po strmem terenu. Razgleda na Bukovcu ni je pa dober občutek ko si prvič gor. Sestop na Močnikovo sedlo in po markiran na Stegovnik. Par snežišč prečil s cepinom al pa se za rušje prime, so pa snežišča nad prepadom, sneg pa se je udiral. Na Stegovniku me prime lakota in pojem po dolgem času 2 čokoladni/sadni frutabeli. Sestop skozi okno, nekaj malega je snega samo v gozdnem delu nad oknom, da se brez zimske opreme. Okno brez snega.

Danes po dolgih letih znova na Stegovniku. Sem si prebral zadnja poročila s poti, pa vseeno nisem pričakoval da je pot med Močnikovim sedlom in oknom trenutno tako zahtevna. Sicer če veš katere smeri se moraš držat, potem boš verjetno uspešno prebrodil ovire, je pa podrtega drevja res ogromno, pa tudi nekateri drugi deli so slabo shojeni oziroma že močno preraščeni tako da je treba ves čas iskati prehode in markacije, da ne zaidemo preveč iz smeri.

Pa še en vtis s poti... le kam me vodi tale markacija

Na prvi poletni dan prvič na Stegovnik.

Začela sva pri rampi v Dolu, se usmerila proti oknu, in do tja hodila bolj po svoje. Pod stenami Stegovnika naju presenetita dva gamsa, ki sta dirjala točno v najino smer. Tekla sta dober meter mimo mene. Dobro rejena! Divje!
Pot na Stegovnik je, razen tistega izpuljenega klina pri oknih in kar nekaj podrtih dreves, brez posebnosti, kopna.
Na grebenu je sonce že ogrelo rastlinje, in omamne gorske vonjave so začele žgečkati čutila! Na vrhu posediva in pomalicava. Srečala sva nekaj planincev, med njimi je bil tudi @Trobec, lep pozdrav, takoj sem te prepoznal!
Potep sva nadaljevala v smeri Ruša, in pri Lojtri zavila gor. Zelo se je ogrelo! Na Rušu si v senci oddahneva, nato pa na slepo navzdol v smeri Močnikovega sedla. Kmalu v zavetju smrekovega gozda stopiva na sedlo, od koder se še enkrat nameniva navzgor, v strmino Bukovega vrha. Nekaj časa naju vodi steza, potem pa bolj brezpotno po lepem vršnem grebenu na osamljen vrh s prelepo jaso. Bukovec je s svojo diskretno zamaknjenostjo idealen za počitek v miru. Janez že malo zadrema, jaz pa tudi skoraj, treba bo dol. Z Bukovca se usmeriva naravnost v smeri Dola. Vseskozi po strmem grebenu, ob ograji, in na koncu po brutalni strmini točno do avta. Lep izlet, lepi konci! Žal mi je le, da se nisva na začetku takoj usmerila levo navzgor proti Javorniku, ker bi bil krog potem popolno sklenjen.
Srečno!

Zoran, lep krog sta naredila, veliko prehodila. Čudovito Smo se zgrešili za en dan

Hvala Polona!
Lepo se imej!

Fajn se bilo malo poklepetat

Letos je bil že kakšen vpis na Rušu? Lani mislim da bi jih v celem letu lahko preštel na prste

Marjan je bil letos na Rušu vpisan prvi, jst pa druga Res nima veliko obiska, zato pa je meni tako ljub.

Ste kaj pomislili na to, da se eni ne vpisujejo Jaz sem že pozabil, kdaj in kje sem se zadnjič

Saj vprašanje je bilo o vpisih, ne obisku. Slednjega je skoraj nemogoče izmerit. (ok, zadnje čase montirajo neke namenske elektronske naprave...) Bi rekel, da se kar kake 3/4 ljudi ne vpisuje.

Jaz sem se nazadnje vpisal, ko sem hodil sam...sicer je skoraj vedno zraven kdo mlajši, ki dobi to nalogo

Mogoče pa se jih vpiše več kot polovica, midva se nisva. Jaz se vpišem priložnostno, predvsem takrat, ko je zraven partnerka, ali pa otroci. Bolj zaradi vzdušja in predstave kulture hribovstva otrokom.
Na Rušu sem pa pogrešal žig, saj Janez zbira za služben kartonček. Na fotografijah sem videl, da je žig enkrat bil gor.

Glede vpisov na vrhovih, verjamem, da se na frekventnih vrhovih marsikdo ne vpiše. Že zaradi gneče se nekateri ne vpisujejo. Razumljivo. Tudi, če bi se komu kaj zgodilo, je to na frekventni poti.
Da pa se ne vpisujejo na vrhovih, ki jih letno obišče nekaj deset ali še manj, je pa bolj malo verjetno. Zanikanje vpisa je običajno posledica hvalisanja o vzponu, češ, saj ni bil nič posebnega. In neodgovorno v primeru nezgode, če se res ni podpisal.

Glede hvalisanja in neodgovornosti se ne bi mogel bolj NE strinjati Veliko vrhov se je nabralo v zadnjega pol stoletja, kjer sem bil sam na poti, vrh ino pot nanj pa sila samotna. Ves dan nikjer nikogar, vpisna knjižica na vrhu skromno popisana. Odšel brez mojega imena ino priimka v njej, mirne vesti, nekaj njih je točno vedelo kam sem se odpravil in kdaj se najkasneje vrnem.

Čim manj je obiskovan vrh, tem bolj je pomemben vpis. Najrajši pa imam tiste vršace, ki nimajo na vrhu nobene navlake.

V glavnem opažam, da pri "starejših" planincih (mislim po stažu, ne nujno letih) prevladuje vpisovanje v knjigo, pri "sodobnih" (da ne napišem korona planincih) pa nikakor. In slednjih je procentualno gledano vedno več. Seveda ni tako vedno, Bojan vidimo, da je ena od izjem

Glede hvalisanja pa...ne vem no, morda je tudi kdaj obratno. Jaz sem se recimo na kakšni Rakovi špici počutil kar ponosnega v družbi tam prisotnih vpisov

Sam sem se vpisal le na Oltarju, drugje se mi zdi da ne.

Zanimivo se je obrnila tema. Sam običajno z vrha pošljem domačim sporočilo z geolokacijo in časovnim žigom. To storim tudi med vzponom na ključnih mestih za lociranje.

Je pa res, da sem davno nazaj na Zlatorogovih policah naletel na škatljo z vpisi in vizitkami. Kolikor se spominjam, je bila tam vizitka Dibona, pa vpis Joža Čopa. Iskreno povedano, tudi jaz sem tedaj počutil dobro v tisti imenitni druščini vpisov.

Relikvijo sem vrnil na njeno mesto in jo skrbno zaščitil s kamenjem.

Podobna "dragocenost" z znanimi imeni v knjižici je (bila?) v velikem kamnitem možicu malo pred oknom na PP iz Kota gor proti Dimnikom, Luknja peči... Bil davno tega.

Torej...da se spet vrnemo k Stegovniku
Vreme je minuli vikend "pošteno zagodlo", tako da je bilo potrebno na hitro poiskat nekaj nezimskega
Malo daljši krogec iz Medvodja čez Stegovnik, Mali Javornik, Ženiklovec in Belo peč. Na koncu zelo lepa tura, razgledna in doživeta z elementi čisto pravega brezpotja. Pa še z @zokipoki-jem sva lahko poklepetala

https://trobec.blogspot.com/2024/04/stegovnik-zeniklovec-bela-pec-74.html

Odličen krog ste naredili! Hvala za idejo!
Srečno!