Stene Sočerge -Kraški rob,spodmoli,naravni most, Lačna, Hrastovlje

Branko,
če vas bo še kaj pot zanesla v tiste kraje, vam poleg ture toplo priporočam ogled vasi Smokvica in "sprehod" po Zeleni učni poti. Če boste imeli srečo, kot sva jo imela s prijateljico, in boste srečali kakega starejšega domačina, seveda tudi domačinko, vam zna veliko zanimivega povedati.

http://www.dedi.si/dediscina/241-smokvica

http://www.koper.si/index.php?id=20147&item=2001241&page=kppoti

https://tubojan.blogspot.com/2016/04/sveti-kvirik-smokvica-in-divji-sparglji.html

Danes lep,kratek sprehod v toplem vremenu od sv.Kvirka do spodmolov.
Lep gorniški pozdrav.

Res čudovito!

Morda kdo ve, koliksna je dolzina poti od Veli Badin preko Kubeda ter Rizane do grada Socerb?

S prijatelji smo za pot od Socerba do Sočerge preko Marčevega hriba, Zjati nad Podpečjo, Kuka nad Movražem pa v Movraž in na Sv. Kvirik, od koder smo se spustili k Milanu v Sočergo potrebovali cel jesenski dan. Spomini na prekrasne razglede z Kraškega roba so še po mnogih letih zelo živi. Toplo priporočam.

Končno zopet Kraški rob, v soboto pet potepink in psička Frika. Vreme odlično, kot si ga lahko le želimo. Zjutraj sicer okoli nule, mrzlo, potem pa toplo, za kratke rokave. Najprej smo poiskale razgledno ploščad nad Črnim kalom, krasen razgled na kraške vasice, proti morju, takoj opazimo nove variante pohodov.
Potem pa do Movraža, vzpon na Kuk, Veliki Gradež. Tura za uživanje, modrina na nebu, ruj v prelivajočih barvah, od zelene, rumene, do rdeče...razgledi od Črnega Kala do Slavnika, Goliča, Kavčiča, Učke. Pot je lahkotna, sprehajalna, spust in gremo do spodmolov, naravnega mostu. Narava je res enkratna, ljudi toliko, kot še nikoli....Potem pa do cerkvice sv. Kvirika. Oznaka za Smokvico in Movraž je malo zavajujoča, ali pa me je ruj malo preveč prevzel. Gremo proti Gračišču, a nič ne de, priskoči Ježek in zadeva je hitro urejena. Dan, kot jih pomnimo, zaključimo v gostišču Kraški rob, hrana super, dekleta pa niso mogla prehvaliti refoška. Nabralo se je 650 višincev, 18 km.

Tudi to soboto je bilo fantastično. Čeprav sva s pohodom začela šele ob enih in končala v mraku je bilo nepozabno. Pisanega ruja za izvoz. Uživala sva Ž&M

Današnji cilj je pohod po Kraškem robu v času žarečega ruja. Čudovito jesensko jutro, popolna jasnina, mrzlo, burja, prav tako, kot smo si želeli. Dve skupini, obe sta pričeli v kraški vasici Movraž. Prva skupina po Movraški vali proti spodmolom. Druga skupina najprej na Kuk, Veliki Gradež, proti spodmolom. Res pravi dan za občudovanje naravnih lepot Krasa. Mir v naravi, suhe trave, borovci, ruj v prelivajočih barvah, od zelene, rumene, oranžne do rdeče. Pogledi do Lačne, Tinjana, Črnega Kala, Tržaškega zaliva. Vidimo, kako se vije Kraški rob, pa Slavnik, na drugem grebenu Golič, Kavčič, proti Žbevnici in Učki….Hoja po grebenu na burji nam prija, nadihamo se, hoja je prijetna. Poleg neštetih grmičkov ruja, borovci….spuščamo se proti spodmolom. Tisti, ki smo bili že večkrat, uživamo v stvaritvah narave, kombinaciji spodmolov, naravnega mostu, ruja. Za tiste, ki so prvič, je pogled na te naravne lepote še bolj osupljiv. Skratka lepo je. Vzpnemo se po poti nad spodmoli, ki je tudi atraktivna, večkrat se ustavimo, pogledamo po dolini, fotografiramo in si želimo vtisniti čim več prizorov v spomin. Tudi cerkvica sv. Kvirika ima svoj čar. Tu imamo več možnosti, spust v Movraž ali v Smokvico, ali nadaljevanje proti Gračišču. Mi se tokrat spustimo v Sočergo. Še kratko v Pobege, za Marezige pa nam tokrat zmanjka časa, pa drugič…

Dolgo je že tega, ko sem naredil krog okoli Movraža, sem pozabil, koliko traja časovno ta krog?

Odvisno, koliko časa slikate, občudujete naravo, ... Namerila sem 20 km in dobrih 600 višincev. Od Komare doline na Lačno, Kuk, Veliki Gradež, spodmole, pod naravnim mostom in po robu mimo Svetega Kvirika na izhodišče.

Ja, res odvisno od hitrosti hoje, postankov...škoda je hiteti, meni se zdi bolj pomembno občudovati naravo. Ta krog je 5 do 6 ur, kdor hiti bo pa v 4-ih...a to ni naš namen.

Hvala za odgovore, lp

Na najinem sobotnem krogu, ki se je začel na cesti pred odcepom za Smokvico, se je nabralo nekaj čez 17 km hoje, vse skupaj s slikanjem pa je trajalo štiri ure in pol. Privoščila bi si več, a naju je prehitela noč. Jesen v teh koncih, ki jih obiskujeva že vrsto let, je prečudovita, zato naj pohod in občudovanje pravljične narave traja čim dlje.

V petek malo na sonce po poti Hrastovlje - Lačna - V. Gradež - Veli Badin - Gračišče - Lačna - Hrastovlje.

Danes pobeg z dežja na Primorsko.
Pot me je zanesla v Hrastovlje, kjer za gostilno parkiram svojo "šajtrgo".
Od tam na Lačno, v vodniku piše, da je to najstrmejša pot na vrh.
Z Lačne sem pot nadaljeval proti vrhu križa, ko je glasen grom s svetlobnimi efekti prekinil tišino. Na srečo je bila v bližini manjša jama v kateri sem počakal, da gre nevihta mimo.
Ko je po nevihti skoraj instantno spet posijalo sonce sem pot nadaljeval na Veliki Gradež, od tam pa nazaj v Hrastovlje, saj se je v daljavi zopet slišalo grmenje.
Med potjo sem nabral kar nekaj špargljev.