V začetku, pred "davnimi" leti, nas je veliko hodilo in plezalo s supergami (adidaske), ker so bili čevlji za poletje preveč robustni in težki. In pogosto smo tudi poslušali dobronamerne nasvete "starih mačkov" v težkih Alpininih čevljih in v rdečih dokolenkah s pumparicami.
S časom je tudi pri nas obutev napredovala, če ne z izdelavo pa z uvozom, in imamo na razpolago različne čevlje za vse letne čase, za različne terene, razmere in za različne dejavnosti. Ni več nobene potrebe, da se obremenjujemo s tem, kaj bomo obuli. Na trgu je velika ponudba, tudi cenejših, ki se dobro obnesejo.
Je pa ostala večna dilema, visoki ali nizki čevlji. Če je kdo v dilemi, katere obuti, so po mojem mnenju prava izbira visoki čevlji. Če pa ni, bo pa itak obul tiste, v katerih se najboljše počuti (varnost, dolgotrajna hoja, plezanje,...).
Seveda pa ostaja odprto vprašanje, kaj se zgodi v primeru, da nas doleti zvin gležnja v nizkih čevljih in potrebujemo pomoč. Ali je v tem primeru reševanje samoplačljivo ali ne?
Če je to alpinist v steni in v plezalkah, ga verjetno ne bodo spraševali, kakšno obutev ima za sestop. Kaj pa v primeru pohodnika?
Ali je tudi ta, kot še veliko drugih zadev, nedorečena?