Drži, da res ni treba v višave ali daleč, da se naužiješ razgledov in miru
...zAčela na Mangrtski planini in do sedla Čez Stožje, nadaljevala proti Vraški Škrbini, a nekje na polovici poti sem zavila levo na neoznačeno pot proti sedelcu nad Sinjim dolom(mislim, da je?!
). Tu sem se desno vzpela prvo na Grintavec, pot poteka po stmih travah, med rušjem, ki je prehodno in malo po krušljivi skali, a je kar dobro vidna, tako da do vrha nisem imela težav. Sestop po isti do sedla in še vzpon na Vršič, kjer pot v glavnem poteka po strmih travah, lahko pa tudi po krušljivi skali, če hočeš
. Tu si privoščim doooog postanek
...ker pa me je mikala dolinica na drugi strani sedla Čez Stožje, sestopim kar na to stran...stezica je, pa se spet izgubi in pred gozdom jo ponovno ugledam in me pripelje na plaz, malo pred Mangrtsko planino...lepa krožna pot, le začetni del je markiran, potem nič več...pot nezahtevna, je pa potrebna pazljivost pri vzponu na oba vrhova zaradi strmih trav.
Na turci srečala nikogar, uživala v miru in seveda pravljičnih razgledih
in sončno-vročem vremenu...