Terza Media 2455

Tudi to goro sva že gledala pred dvemi leti, takrat seveda z Terza Grande, bila naj bi celo lažje dostopna od svoje velike sestre, pa lep članek je bil v majski izdaji PV. Od koče Giuseppe Fabbro se preko forc. Lavardet po sicer zaprti cesti zapeljeva dol v dolino Frison do izhodišča pri zaprti koči Volontan Alpini. Sprva greva skozi gozd, potem pa zmeraj bolj navzgor ob zahodni steni Terze Grande, na nekem delu naletiva na veliko snežišče, pot je označena nad njim, jeklenice povsem potrgane, prehod nekoliko siten, nadaljevanje pa spet po nekašni grapi, pa po grebenčku sredi grape, ki je zavarovan z jeklenico, pa spet malo plezanja, v zgornjem delu krnice spet nekaj snežišč, ki jih je potrebno prečiti in končno bivak Francco Marta, ki ga pravkar obsije sonce. Sledi kratek počitek pri res lepem bivaku in še bolj veličastnem razgledu. Nadaljujeva nekoliko gor, pa prečno, pa nekoliko dol. Nad nama prepadne skalne ostrice in neprehodna ostenja, pod nama globoke grape. Steza ni prav shojena, bolj bi rekel, da je podobna kakšni stari trentarski lovski poti. Ko prideva do razcepa si prav oddahneva, namreč ta del poti sploh ni nedolžen pa še precej dolg, zahteva zanesljiv korak. Nekaj odvečne krame spraviva v rušje in se podava navzgor, sprva naju vodi lepa stezica, celo med prav vabljivimi travami, ko pa prideva pod steno se prične nekoliko bolj zares. Veliki balvan obideva vsak po svoji strani, potem pa plezava tam kjer je označeno s pikami, enke težave ne presegajo, nekoliko siten je prehod iz širokega ostenja v ozko zagruščeno grapo, zagozdene skale v grapi obplezava po desni ob pomoči nekaj metrov jeklenice, kratko nadaljevanje je skoraj po travah vse do majhnega sedlca s katerega se usmeriva v levo, kjer najdeva zloglasno skalno poč skozi katero se prerinem celo z nahrbtnikom, na drugi strani pa se oprimeva dvojne jeklenice, ki zelo olajšajo prehod nad globoko grapo in prehod po ozkem grebenu. Sledi le še nekaj metrov do vrha. Zadovoljstvo je veliko, razgledi razkošni, Tre Cine, Cristalo, Antelao, Pelmo...., pa seveda tudi Terza Piccola, za katero upava, da nekoč pride na vrsto. Tudi pri sestopu je potreben zanesljiv korak, na travah pa si privoščiva dolg počitek na toplem sončku. Spodaj pri razcepu je pločevinka piva ostala primerno hladna, sledi sestop proti passo Digola, pa po neoznačeni stezi do ceste, ki naju pripelje v dolino Frison. Čaka me še pol ure hoje po znamenitih serpetinah do avtomobila in odpeljeva se v Val Visdende.