Hja, pri štirih navdušencih, vseh željnih novega vrha, je kar problem izbrati eno turo. Vsaj eden bo na vrhu stal že vsaj 1x
Dobimo se v Jezerski dolini in težke noge, beri pomanjkanje kofeina
, grizejo sicer ne strmo pot v dolini Belega potoka, do koče Brunner, ter naprej do biwaka Gorizia. Pravi boji so se odvijali med glavo in nogami, a samo do škrbine, potem se moraš malo pretegniti čez pot Stoletnice in tisti vrtoglavi spust in vzpon po lojtri, me je kar prebudil
. Potem še čez rov, rahel spust, v smeri koče Corsi, kjer na desni že iščemo kako piko ali možicla za vzpon na Trbiško Krniško špico. Pike zelo slabo vidne, možicli razmetani, tako, da smo kar oprezali za najboljšimi prehodi, sploh v začetnem delu. Višje, kjer pot zavije v desno in po "žlebu" navzgor, težav do vrha ni več.
Razgledov na žalost ni bilo, so meglice dominirale ta dan. Sestop je bil tudi na juhuuu, sploh zadnji del, kjer smo tudi kar malo po svoje sestopili.
Skala odlična, pot nezavarovana in ker je slabo označena, kaj kmalu lahko "nabašeš" na kak pretežak zalogaj, ali gledaš so-trpine pri izvajanju raznih špag in telovadnih vaj
Pot smo nadaljevali do koče Corsi, ki je zaradi prenove zaprta, je pa lepo urejen biwak za kočo, ter po 629 do razcepa poti za Saškega Kralja, kjer smo po poti 650 sestopili nazaj do izhodišča.
Še en imeniten dan, z odlično družbo, kjer smeha ni manjkalo
.
19.08.019