Triglav - s Pokljuke

Za pot z Rudnega polja je novost povsem obnovljen del poti proti Studarskemu prevalu in sicer odsek nad Planino Konjščica pod Sivimi policami.Zasluge ima menda "Triatlon jeklenih Bohinj".Veseli je bodo zlasti "sprehajalci",ki ob vikedih množično hodijo proti Vodnikovemu domu.Na poti -Dom Planika,Triglav,Triglavska škrbina,Tržaška koča na Doliču-ni posebnosti,če ne štejem kolon pohodnikov z Kredarice in Planike.Italijanska kasarna Morbegna,še vedno vredna ogleda, po večdesetletnem klubovanju nezadržno propada.
Z vnukom Petrom sva v soboto ob 8,20 uri na Vrhu proslavila pedesetletni jubilej mojega prvega pristopa na Triglav.Iz Kranja smo se štirje učenci STŠ z vlakom pripeljali do Mojstrane,prenočili v Aljaževem domu in še v popolni temi(z baterijo) smo odšli proti Luknji in na Triglav po Bambergovi poti.Na vrhu smo srečali le enaga planinca,ki je nas ovekovičil s fotoaparatom.Vračali smo se preko Kredarice,Staniča in Kota na vlak v Mojstrano.O planinski opremi tedaj ni bilo ne duha ne sluha.Ni bilo ne gojzarjev, ne nahrbtnikov.Nosili smo torbe preko rame,t.i. tržačane (semiš čevelji),pumparice pa so bile tedaj tako in tako vsakodnevna garderoba.Prehrano je sestavljala svinjska mast,navaden sladkor,limona,ribja konzerva in seveda enotni kruh.Triglav pa je bil, vsaj od daleč,prav takšen, kot danes,čeprav je bilo Triglavsko pogorje tedaj dejansko še prava divjina,kar danes seveda že dolgo ni več!