Z biciklom do kmetije Pestotnik nad Kokro. Gospodarja povprašam po kakšni brhki stezici, ki bi šla proti Gospincu, a me le čudno pogleda. Ena je nekdaj res šla nad domačijo, pa ne prav daleč. Danes je praktično ni več. Tudi požled je naredil svoje. Teren da je sila nevaren, obilo podrtega drevja ...
Kaj kmalu se v izrečene besede osebno prepričam. Na zelo strmem slemencu se končno ustavim. Svet se postavlja pokonci, je nepregleden, obrnem. Za popotnico dobim namig o še eni stezici, ki naj bi se nekoč do brunarice nad Gospincem povzpela od Robleka ...
Z biciklom torej do Robleka, kjer mi gospodar navrže nekaj besed o nekdanji stezici. Tudi ta da je neprehodna (požled). Še sam, da se je zadnjič, ko ji je sledil, skoraj izgubil. Pomirjen se z biciklom podam v prekrasne jesenske barve nekdanje tovorne poti v smer Suhadolnika. Pa tudi tamkaj ne pridem daleč (sečnja). Spust proti dolini ter po bližnjici nad Potočami proti domu. Barvito!
