Prva izbira za minulo soboto je bil sicer Zadnji Pelc, a sem se ob napovedanem začetku vročinskega vala odločil za malo bolj senčno dolino Bala - in posledično bližji Veliki Pelc - kjer me je prijetna senca ob vzponu spremljala tri četrtine poti. Pri lovski koči je edini izvir na poti, njegov curek pa tako šibek, kot da bo zdaj zdaj usahnil..
S Prevale se vzpnem po prepoznavnem travnatem žlebu, smer je jasna, stezica pa se tudi občasno pojavlja.. Na Prehodcu (pod Zadnjim Pelcem) naletim na trop ovac, ki so me, očitno pričakujoč posladek (ali pa »poslanek«
) pričele oblegati, a sem jim kmalu »pobegnil« na balvane, obenem pa mi je bilo žal, da jim nisem mogel s čim postreči…
Opisi poti - tako Habjanovi kot tisti od predhodnikov na Hribi.net - so mi bili v veliko pomoč (hvala!
), kmalu sem se znašel pri Zajčji polici, ki sem jo prečil počasi in previdno, od tam pa je bilo do vrha še uro vzpona po manj zahtevnem terenu. Ob poti sem se vzpel še na Srednji Pelc.
Ne samo z vrha Velikega Pelca, s celega vzpona iz Bale so lepi razgledi, od vrhov Loške stene, ki se kar ponujajo, ostrega grebena Pihavcev, Bavškega Grintavca in Bovške kotline do sosednjega Pelca nad Klonicami ter Mangrta, na grebenu pa se odpre pogled še proti najvišjim slovenskim Julijcem, pa Krnski, Kaninski, ter Viševi skupini - pa tudi bližnjim vrhovom nad Zadnjo Trento…
Razmere so bile dobre, vročina je »udarila« šele ob spustu v Balo, trave pa so bile zjutraj v Bali še vlažne, na težjih mestih pod Pelci pa k sreči suhe.
Zelo lepi in samotni konci…