Izhodišče v Erjavčevem rovtu mimo potoka Žakelj in koče v bližini, nato mimo lovske koče in studenčka Koritec do sedla Mlinca. Od sedla levo ob državni meji oz. ob pašni ograji po brezpotju do MK št. 163, kjer se ograja konča, nadaljujem strmo in naravnost navzgor, sprva po dobro vidni poseki ob mejnimi kamni. Ko se poseka konča, se pobočje še strmeje dvigne, na poti so manjše počine, katerim se da izogniti z obeh strani, pot nadaljujem po strmih travah med ruševjem in po dveh urah dosežem vrh Lepa Plevelnica. Od tukaj se greben obrne v levo, pot nadaljujem tik pod grebenom, pospravim palice in prečim strme pečine. Do Visokega Kurjeka me loči še prečenje več manših vrhov poraslih z ruševjem, ponekod je treba biti zelo pazljiv zaradi prepadnosti in strmine, da ne omenjam v primeru mokrih tal. Na sam vrh splezam po krušljivih in majavih skalah po skrajni desni, kar se je pokazalo kot pravilna izbira.
Na poti ne srečam žive duše, samo tu in tam kaka živalca
. Pri povratku celo odkrijem "pot" pod pečinami, kjer sem iskal najlažji prehod prečenja grebena, tako da mi ni bilo treba spet plezat.
Sama pot do Lepe Plevelnice je nezahtevna, seveda če odštejem kolenogriz zadnje pol ure, od tukaj pa do Visokega Kurjeka pa je pot delno zahtevna, če že ne zahtevna.