Včeraj sem šel iz Turkovega rovta po poti za Cmirom. Snežni jeziki se pričnejo na okrog 1800 m in sem jih s pridom izkoristil za izogibanje šodrasti poti. Vzpel sem se direktno na Begunjska vratca in nato do Staničevega doma. Od tod sem šel nazaj in na Begunjski vrh, nato pa sestopil po poti vzpona.
Skok pod Cmirom (tik pred izravnavo doline) je z izjemo nekaj metrov v celoti zasnežen. Nad skokom in naprej do Begunjskih vratc je še dovolj snega. Meni se je zelo prediralo, tako da sem od skoka (cca 2100 m) do koče (2332m), torej 200 m višinske razlike in približno 1,3 km zračne razdalje potreboval 2 uri!! Pot gre po desni strani doline, sam pa sem se vzpel direktno na vratca.
Pod Triglavom je vse zalito s snegom, ki pa je južen, novi sneg se nekako ni sprijel s starim. Plazili so se številni majhni plaziči, s Triglava je nekajkrat pošteno zabobnelo. Ampak je bilo izjemno lepo!! Pri koči sem naletel na oskrbnika, ki je prišel skidat sneg in pričel s pripravami na otvoritev, ki bo, kot je običajno, nekje konec junija. Prijazno mi je ponudil čaj. Do koče je prišel iz Krme, pot je na novo zgazil s krpljami. Videl sem tudi, da je pot od Begunjskega studenca do Kredarice zgažena, domnevno peš, ne vem pa, če je običajna gaz ali od krpelj.
Dereze sem uporabil zadnjih 40 m pod vrhom Begunjskega vrha, bilo je le malo snega, spodaj pa šoder in skale, ki so zoprno spodletavale. Cepin sem uporabil prve metre sestopa čez omenjen skok na koncu izravnane doline Za Cmirom (2100m). Če bi prenesel smuči čez območje zgornjega dela skoka (cca 50 metrov), bi se dalo po snežnih jezikih pod skokom smučati še kakšnih 200 višinskih metrov, torej do cca 1800-1900m. V snegu tega območja so sicer številne kamnite "bombice".
In še to: obvezne so gamaše, jaz sem jih pozabil! Iz povsem premočenih čevljev sem zato na koncu poti zlil za dober kozarec vode. Za gibanje v območju Triglavskega ledenika so smiselne krplje ali smuči. Takšno stanje bo trajalo vsaj še 14 dni. Več povedo slike.