Ena iz analognih časov, več virov trdi, da po resničnih dogodkih. Planinska koča, skupna ležišča, nekaj po 22h, počasi se vse umiri, nastane tišina. Kar se zasliši pritajen mlajši ženski glas, ki pravi:"Ne, no, daj mi mir, ni mi do tega." In zatem moški, takisto mlajši:"Daj ne kompliciraj no, saj bova hitro." Pa spet ženski:"Ne no, ni mi do tega, utrujena sem, rada bi spala." Tišina, vsi so že mislili, da se je oni vdal v usodo, kar se ga zasliši, kako reče:"Prej boš dala, prej boš spala." Glasen krohot iz sobe s skupnimi ležišči se je slišal po vsej koči, dolgo je trajalo, da je spet postalo vse tiho. O tem, ali je dala, predno je zaspala, pa nihče niti besede . . .