V četrtek, 24.6.2021 po 30-ih letih ponovno iz Vršiča do zavetišča pod Špičkom. Na Vršiču ni bilo gneče. Fant, ki pobira parkirnino, te hitro poišče. Na celi poti nisva srečala nikogar. Na poti več podrtega drevja, tako da sva malo telovadila. Razgledi sprva čisti, potem se je pooblačilo. Pot se prehodi veliko hitreje, kot je napisano na tablici na Vršiču. V zadnji uri hoje prečila več neproblematičnih snežišč. Tik pod zavetiščem pa je še vse belo. Zaradi taljenja snega in vdiranja sva raje zavila proti velikim balvanom "vi za vi" zavetišča in občudovala. Mislim, da sva presenetila večjega svizca, ki je z glasnim žvižgom opozoril, da prihajava. Samotni kraji, z obilico čudovitih razgledov in miru. Sicer pa zelo vroče.