Jablenca - Javoršček

Pot se v zgornjem delu (malo pod vrhom) izgublja in je zaraščena, tako da boste mogoče stopili že prej na greben ali pa prišli povsem na zahodno točko - ki ni najvišja, ponuja pa lep pogled na bovško kotlino.
Če sestopate čez Slatenik, boste trenutno prečkali nekaj plazov, čez katere gre ozka stezica, ki ni najbolj varna (še posebej ob deževju). Če imate vozilo pri Počivalniku (razcep cest), priporočam sestop čez Brda (odcep na višini cca 860m - po desni mimo Humčiča).

Videl sem kar nekaj kač (slepce), tako da pazite nanje, če ne bodo one na vas

grega slepci niso kače,so kuščarji,,me pa zanima ,če je tudi fosilnih okamnin kej v teh skalah ,zna bit zanimivo

Priporočam vračanje v dolino po isti poti, ker na drugi strani so bili pred kratkim podori, in ne priporočam da greste naprej, zaradi zaraščenosti terena se slabo vidijo markacije.

Mi smo sicer šli, nič hudega, malo hoje čez koprive, previdno čez podor, pa strma pobočja.

A je morda kdo kaj hodil tukaj v zadnjih dneh? Je pot morda shojena?

Sem ga gledala s Krasjega vrha, a gor še nisem bila. Morda letos ?Samo vprašanje koliko je še sledljiva pot, sploh če greš prvič, ko ti je vse neznano.

Sem že hodil po tej poti na Javoršček, pot je sledljiva. Vračal se po isti saj je bla takrat pot čez Slatenik zaprta. Poznam tudi Lipnik in Hudi vrh nad Golobarjem (nad velikim betonskim križem se začne mulatjera), pozabil pa ne bom nikoli, ko se hotel na vrhu po naporni hoji usedit me je pretrašl sksksk, gad namreč.

Za izhodišče si lahko izbereš še kak kilometer naprej od Kala-Koritnice.Pri mostu je dovolj prostora za parkiranje.( V Jablenici niti ni prostora za parkiranje, razen pri bazenu). Čez most greš na desno, in po 10 min hoje po kolovozni cesti, te smerokaz usmeri na levo v breg.Steza je markirana do Golobarja. Na karti "hribi .net" je tudi označena, točno od opisanega izhodšča

Hvala obema za koristne informacije.

Lahko pa začneš prav v Kal Koritnici (veliko parkirišče ob glavni cesti) in se spustiš dol do Soče, jo prečiš, greš ob njej v levo in kmalu naletiš na markacije proti Golobarju. Zelo lepa in prijetna pot. Sem bila nazadnje lani julija. Na vrhu je bilo polno gozdnih jagod. Sestop priporočam po isti poti. Čez Slatenik je podor lahko zelo problematičen. Srečno!

Darinka!
Najbolje je, da avto pustiš ob spomeniku v Kal - Koritnici (nasproti gostilne), tam bo varen pred (pogostimi) vlomi. Tudi pot, ki je označena je najbolje začeti tukaj. Pot v celoti je lahko sledljiva, do reke Soče in čez visečo brv, ter dalje vseskozi po mulateri. Skoraj v celoti do planine Golobar hodimo po gozdu. Tudi na planini Golobar orientacija ni problematična, steza nas vodi mimo porušenih zgradb in spomenika NOB, desno na preval in tu še enkrat desno proti grebenu. Vrnitev (krožna varianta) preko Slatenika ni možna zaradi podora (manjka cca 50 metrov poti in obhod zaradi strmine ni mogoč, zaradi tega je omenjena pot zaprta že več let. Vrniti se moramo po isti trasi v Kal - Koritnico ali pa (če imamo prevoz)nadaljevati na planino Predolino in dalje v Drežnico... Priporočam uporabo planinske karte Bovec 1:25000.

Pot med planino Predolina (Zaprikraj) in planino Golobar je neprehodna zaradi 15m odnešene poti, varen obhod ni mogoč.

Pot med planino Predolina (Zaprikraj) in planino Golobar je trenutno prehodna saj po njej poteka pot miru (rdeče črne markacije) in so podore za silo sanirali, tako da z malo previdnosti ne bo težav še posebej v mokrem. Res pa da se z vsakim deževjem to lahko spremeni v neprehodno. Čez Slatenik pa peljeta dve poti. Zgornja markirana že takoj od vikenda preči prvi podor nad njim in ni težav, precej nižje dol na nekje 800 m pa pripelje do velikega podora, ki pa je neprehoden tako da se tu ustavi. Nekaj nižje od prvega podora pri istem vikendu, pa se levo odcepi lovska pot (težko viden odcep levo) ki pripelje strmo dol do struge potoka Slatenik in ob njem proti dolini, pri velikem podoru pa je zasilno narejena ozka in dokaj nevarna potka še posebej v mokrem in se da prečiti podor, vendar močno odsvetujem, saj je potka neoznačena in prečenje podora zgolj zasilno in se z vsakim deževjem spreminja in lahko postane neprehodno kar pomeni vrnitev na planino Golobar. Tako da vsekakor svetujem povratek preko Golobarja.

10.09.2022 brezpotja Javorščka
Tokrat sva si za predzadnji dan dopusta na Bovškem omislila nekoliko poseben vrh imenovan Javoršček, ki v višino ne meri več kot 1.557 m in pravzaprav ni videti nič posebnega v senci svojega znamenitega brata Bovškega Matterhorna - Svinjaka ali pravilno staro Slovensko Svitnjak. Pot do področja Javorščka ne bom opisoval, saj leži v Bovški kotlini na levi strani reke Soče v višini vasice Kal - Koritnica, nad sotočjem Soče in Koritnice, točneje nad vasico Jablenca in Čezsoča. Ker ob strugi Golobarskega potoka poteka označena planinska pot po mulatjeri , ki je speljana pod nekdanjo traso Golobarske žičnice, katere spodnja postaja je vidna na glavni cesti iz Trente na desnem ovinku tik pred Kal - Koritnico. Skratka raziskovalna žilica ne da miru in oborožena z nekaj "domačimi" informacijami in papirnato karto, ter navigacijo, se odpraviva od Počivalnika na tretjini višine slabih 600 m, do kjer prideva po cesti na razgledišče Javoršček pri velikem skalnem podoru, ki ga uporabljajo alpinisti za svojo aktivnost. Od tu po cesti nadaljujeva mimo podora in se na desnem ovinku, kjer se cesta tudi konča (nekoč je šla precej višje, pred podorom), skreneva v gozd. Pot se prične strmo vzpenjati in je v celoti neoznačena, ter težko sledljiva, zato je potrebno paziti in imeti oči na pecljih, saj le na enem in edinem delu preči skalne pečine in kaj kmalu se lahko zgodi da zaideš na neprehoden predel kje nadaljevanje ni možno. S težavo slediva zelo malo obiskani lovski potki do prehoda preko pečin, kjer naju pričaka "krhko" zavarovana pot preko previsnih pečin z žico ki jo običajno uporabljajo električarji, a bolj to kot nič. Vsekakor pa močno odsvetujem to pot v mokrem in spolzkem vremenu, znane so že nesreče na tej poti, tudi tiste najhujše. Tako počasi kot po "jajcih" prideva še do zadnjega previsnega odseka, kjer pa so nameščene kovinske stopnice, bolj majavega slovesa, ampak če nimaš boljšega, uporabi kar ti je na razpolago in že sva čez. Nadaljevanje je nekoliko milo rečeno prijetnejše ob že prej omenjeni žici, dokler se ne povzpneva na vršnji del grebena, kjer ni več nevarnosti zdrsa in padca. Če sem prej omenil da je pot težko sledljiva, jo je tukaj prava umetnost najti, kljub vsake toliko postavljenemu kakemu kamnu na mestu kjer ne bi smel biti in iz česar je razvidno da je "pot". Tako se počasi nekaj nižje od zapuščene gozdarske koče priključiva na označeno planinsko pot, kjer ji brez posebnosti slediva preko Golobarske planine do sedla Utre, kjer pot zavije desno na greben, ter po njem na sam vrh Javorščka. Zanimivost Javorščka je tudi da je prevrtan po dolgem in po čez, kot mnogo vrhov v okolici Soče, kjer so potekale ofenzive. Prav čez njega pa je potekala meja med Avstroogrsko in Italijo med 12 ofenzivo, tako da je bila tu prva frontna linija. Ker so se pričeli nabirati oblaki jo na hitro popihava proti dolini (čeprav potem ni bilo nič iz njih in so se razkadili). Na Utrah oborožena z informacijami domačinov in karto, skreneva desno mimo table da je pot zaradi podora zaprta in se kaj kmalu znajdeva pri lovski koči, od koder nadaljujeva do potoka Slatenik na pobočju Slatnika. Na križišču se usmeriva na Planino Slatenik, kjer naletiva na prvi podor, ki se ga da varno prečiti nad njim. Nadaljujeva po nekoč označeni a sedaj ne vzdrževani planinski poti čez Slatnik po pobočjih doline potoka Slatenika do Laških peči, kjer pa naletiva na ogromen skalni podor, katerega pa ni mogoče varno prečiti, pravzaprav se ga sploh ne da. Ker sva med potjo do tu v gozdu videla ogromno lesenih objektov, nekateri nekoliko bolj ohranjeni in nekoliko že podirajoči, ter na karti videla da poteka nekoliko nižje lovska pot ki (po besedah domačinov, omogoča prečenje podora, sva se dvakrat spustila proti potoku, vendar je nisva našla. Doma sem na računalniku potem šele videl kako blizu sva bila predno sva obrnila. Skratka, vrneva se nazaj na križišče in skreneva levo proti grebenu polovnika pod Vršici in Lipnikom, ki je tudi označena z rdečo-črno oznako in naznanja da sva na poti miru, ki vodi na Planino Predolino. Tudi ta pot je mestoma ozka, spolzka in močno načeta od podorov, vendar še varno speljana in vidno obnavljana. Po prihodu na Planino Predolina pod Polovnikom se usmeriva desno na gozdno vlako, ki se spušča proti dolini in (po karti) tudi preči planinsko pot. Spuščanje po tej poti je bilo kar dolgo, dokler preprosto te poti zmanjka. Nadaljujeva po ne preveč strmem brezpotju kjer naletiva na ogromno ostankov bojev in fronte (čelade, ostanki orožja, ostanki objektov, strelski jarki, bodeča žica....). Brezpotje se prične čedalje strmeje spuščati do previsnih sten velikega grabna ki je neprehoden, poti ki pa je označena na karti pa od nikoder in tudi našla je nisva. Zato se usmeriva stran od grabna v strmino Mrzlega dola in se počasi spuščava po njej. Med tem naju ujame tema in za pomoč poprosiva najine naglavne lučke, ki so fantastično opravile svojo nalogo. Zaradi strmine in spolzkega terena kar precej časa porabiva da sestopiva do potoka Slatenik, katerega prečkava in kaj kmalu tudi naletiva na iskano lovsko pot in mulatjero. Kmalu prideva tudi pod že prej omenjeni velik podor, ki pa se ga tu da "dokaj varno" prečiti z pomočjo že najine omiljene električarske žice. Po prehodu podora pa se pot spremeni v mulatjero (po spustu čez Mzlo dol je bila za naju to avtocesta) in naju mimo Škratove doline, Zahonca in Osojnice pripelje do Konca doline potoka Slatenik in na glavno cestno povezavo med Čezsočo in Jablencem. Ker sva imela Pločevinkota precej višje, mi ni preostalo drugega, kot da se po 14 urah kolovratenja po brezpotju odpravim še po njega, kar pa se je izkazalo kot "mala malica". Tako sva kmalu pristala v najini nastanitvi v dolini, kjer sva zadovoljna in z novimi izkušnjami odšla na počitek.
Kot OPOZORILO naj omenim da je označena pot preko Slatenika zaradi velikega podora zaprta, pod njem poteka sicer neoznačena, dokaj zaradi podora tudi zelo nevarna lovska pot, ki pa je, čeprav je na karti, izjemno težko sledljiva in v kolikor jo zgrešiš, pristaneš na neprehodnem predelu. Žal pa poti ki pa je tudi označena na karti tako z Debeljaka na Polovniku, kot z Planine Predolina nisem našel, ker je zelo verjetno zaradi zelo malo obiskanosti zaraščena in ne sledljiva. Morda bi jo ob dnevni svetlobi uspel najti, .........morda drugič.
Skratka označene poti na Planino Predolina in Polovnik, ter Javoršček po dolini potoka Slatenik NI. Obstajajo sicer lovske in neoznačene slabo vidne stezice, ki pa jih ne priporočam vsem ki nimajo smisla za orientacijo in sledenjem le teh.
foto: Matjaž in Romana (do teme oz. Planine Predolina in Mrzlega Dola)

https://photos.google.com/u/1/share/AF1QipMJ-7qBiVivWW08CE5OJsRdNso5cE3NQxyWUJJk9Xm1Eb5pbWguZbbcBnUWS-7sWQ/photo/AF1QipNiuWBm7A217Nkh0UeiCKflr1MkezAu1FEusBcp?key=S3cwQURjV0NwRkJCM21ZeFJXRk1LUVQ3UV9QRk1B