Rožna dolina - Šišenski hrib (Rožnik) (via Cankarjev vrh)
Starting point: Rožna dolina (300 m)
| Lat/Lon: | 46,0559°N 14,4812°E |
| |
Name of path: via Cankarjev vrh
Time of walking: 40 min
Difficulty: easy marked way
Altitude difference: 129 m
Altitude difference po putu: 150 m
Map: Ljubljana 1:20.000
Recommended equipment (summer):
Recommended equipment (winter):
Views: 16.853
 | 3 people like this post |
Access to the starting point:
From the Ljubljana Zoo, head towards Tivoli. Soon you will reach a crossroads where the road to Rožnik turns slightly uphill on the left. Take this road and follow it to a suitable parking space.
Path description:
From the parking lot, continue along the macadam road, which after a few metres leads to an information board marking the Tivoli, Rožnik and Šišen hill landscape parks. At the sign, the road turns left and starts to climb steeply. After about 15 minutes of climbing, the road flattens out and leads to the edge of the forest. Leave the road here and continue right along a wide footpath, which takes about 10 steps to reach the church at Rožnik.
From the church, continue on and the path leads to the Rožnik guesthouse, where you rejoin the macadam road (you can also get here by following the road that bypasses the church). Continue along the road, which turns slightly right and starts to descend. After a short descent, the road climbs steeply and leads us higher to a crossroads at which we see a memorial to the fallen in the war for Slovenia. Continue left (straight Tivoli) along the road, which after a good 5 minutes of further walking leads us to the Šišenski hrib peak, which is the highest peak of Rožnik (the climb to the top itself is prevented by a fence).
Pictures:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
Discussion about the trail Rožna dolina - Šišenski hrib (Rožnik) (via Cankarjev vrh)
|
| Lapuh20718. 04. 2020 |
Ko zadnje tedne gledam iz prestolnice proti zasneženim KSA, se pogosto spomnim zapisov ljubiteljev gora iz tistih davnih časov, ko je bila Ljubljana ograjena z žico. Zdaj njihove občutke res znam podoživeti. In ker mi ne gre v glavo, da mi relief moje občine dovoljuje le par 100 višincev, sem opravil eksperiment, ki me je zadovoljil, napolnil telesne in duševne baterije in - kolikor razumem sedanje predpise – ni ničesar kršil. Zgodaj zjutraj sem se iz Rožne doline povzpel na Šišenski hrib (429 m), torej najvišji vrh ljubljanskega pogorja, se nato spustil v Tivoli, pa po drugi strani spet na Šišenski vrh … in tako ponovil petkrat, vsakokrat iz drugega izhodišča (Koseški bajer, za živalskim vrtom, Gozdarski inštitut). Ob znanih in dobro obiskanih rožniških magistralah se najde tudi kar nekaj kotičkov, ki delujejo kot Kočevski gozd. Na koncu se je nabralo krepko preko 600 višincev, obiskal pa sem vse vrhove tega pogorja, kakega med njimi tudi prvič. Priporočam; morda se srečamo!  P.S. Rožnik mi je blizu že desetletja; tisto, kar se je na njem ta čas opazno spremenilo, pa so veliko bolj shojene stezice in – zelo neprijetno – toaletni robčki, ki provocirajo že skoraj iz vsakega grma!   Vsi, ki vas to zadeva: lepo vas prosim!!! 
|
|
|
|
| nina418. 04. 2020 |
Podobno se da višince nabirati na Golovcu, ne pozabimo pa tudi na naš najvišji občinski vrh Janče z okolico. Moji pohodi v tistih koncih vedno nanesejo vsaj 800 m višincev in 15 do 30 km. Nekateri deli so zares prazni, na drugih je ogromno kolesarjev, vmes ponekod veliko asfalta... In res je, čim je veliko ljudi, so tudi beli kupčki. Pospravljajmo za seboj !
|
|
|