Hja...pravzaprav oboje drži - je in ni v visokogorju (welcome to slovenia
).
Na tečajih PZS, ki sem jih do sedaj obiskal, se je za visokogorje opredeljevalo območje nad zgornjo gozdno mejo oz. nad 1500m, vendar višina lahko varira:
Wikipedija: nad 1500m Zanimivo pa je prebrati
tole:
Definicije visokogorja se precej razlikujejo.
Tako je v leksikonu Geografija (2001, str. 595) visokogorje definirano kot:
»Gorovje s strmimi in prepadnimi stenami in drugimi ostrorobimi reliefnimi oblikami, za katere so značilni še velike višinske razlike, ki pogosto presegajo 1000 m, ter priostreni vrhovi in grebeni, posledica ledeniškega preoblikovanja površja. Velik del površja se vzpenja nad zgornjo gozdno mejo; najvišji predeli so poledeneli.
Najbolj znani primeri so Alpe, Kavkaz, Skalno gorovje, Andi in Himalaja.«
Vidimo torej, da ta definicija visokogorje opredeljuje kot sopomenko visokemu gorovju in kot taka definira gorovja, ki se vzpenjajo višje od ostalih in imajo zato tudi posebne značilnosti.
Na drugi strani Planinski terminološki slovar (Planinski terminološki slovar, 2002, str. 249) definira visokogorje kot:
»Gorski svet, ki sega v naši geografski širini nad 2000 m nadmorske višine.«
Vidimo torej, da gre za drugačno definicijo, ki se naslanja na višinske pasove in visokogorje opredeljuje kot najvišji (vsaj pri nas) pas v gorstvih. Pas, ki sega nad zgornjo gozdno mejo.
Tako je recimo v istem slovarju (Planinski terminološki slovar, 2002, str. 214) sredogorje opredeljeno kot:
»Gorski svet, ki sega do zgornje gozdne meje.«
Kategorizacija planinskih koč pri Gospodarski komisiji (v nadaljevanju GK) PZS, potrdil pa jo je upravni odbor PZS v letu 1993:
Pri uvrščanju koč v kategorije sta bila odločilna predvsem dva kriterija. Prvi je lokacija, in sicer ali gre za kočo v visokogorju ali v sredogorju ter s tem
povezana pomembnost koč (zanimivost za obiskovalce). V tem primeru so pod visokogorje uvrščene Julijske Alpe, Karavanke ter Kamniško-Savinjske Alpe. Drug kriterij pa je dostopnost. Pri tem se upošteva meja dostopa do koče, vsaj ura hoje, kar predstavlja višinsko razliko, večjo od 300 m, ali razdaljo, večjo kot 4 km. Koče, do katerih traja dostop več kot uro dostopnosti. Pri tem se upošteva meja dostopa do koče, vsaj ura hoje, kar predstavlja višinsko razliko, večjo od 300 m, ali razdaljo, večjo kot 4 km. Koče, do katerih traja dostop več kot uro ter ležijo v visokogorju, so uvrščene v prvo kategorijo (Kaj je planinska koča, 2012).
Koča Draga Karolina na V. Snežniku je v
I. kategoriji.