Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
Mountain ranges / Julian Alps / Glava v Zaplanji / Zadnjica - Glava v Zaplanji (via Dolič)

Zadnjica - Glava v Zaplanji (via Dolič)

Print
Starting point: Zadnjica (650 m)
Lat/Lon: 46,3824°N 13,7604°E
Name of path: via Dolič
Time of walking: 6 h 30 min
Difficulty: easy unmarked way
Altitude difference: 1906 m
Altitude difference po putu: 1950 m
Map: Triglav 1:25.000
Recommended equipment (summer): helmet
Recommended equipment (winter): helmet, ice axe, crampons
Views: 12.220
 5 people like this post
Number of pictures: 57
Number of comments: 27
Access to the starting point:
From Kranjska Gora, drive over the Vršič pass towards Bovec or vice versa, but only as far as the 50th serpentine of the Vršiška or Ruska road (near the village of Trenta). Here you turn onto a side road, and then park for a few 100 metres in a roadside parking lot.
Path description:
From the parking lot, continue along the road, which takes you past a few houses (mainly at weekends) in about 15 minutes to a place where the road splits into two parts (there used to be a parking lot at the crossroads, but now parking is prohibited).
Continue along the lower right road (the upper road leads to the cargo cableway leading to Pogačnikov dom) in the direction of Dolič, Luknja and Prehodavci. Initially, follow the gently sloping road, which leads us across the meadows and higher up through the forest, almost to its end, or more precisely to a marked crossroads, where a marked footpath branches off to the right towards Prehodavci (it takes about 1 hour to get here).
From the crossroads in the area called Utro, continue straight ahead and the road finally turns into a footpath or mulatier. The ascent continues along the old mulatier, which climbs moderately over occasionally steeper slopes. The climbing route over Komar soon branches off to the right, and we continue straight ahead and continue our ascent along the wide path. The scenic route, which occasionally passes over very steep slopes, leads us higher up to the next marked crossroads.
From the crossroads, turn right (left Luknja and Triglav over Plemenice) and continue in the direction of Koča na Doliču. The wide path continues to climb southwards, crossing the slopes of Zelenic Peak (2468 m). When the slope is slightly flattened, the path over Komar joins us from the right, and we follow the mulatier to the next crossroads, where the path to Zasavska Koča (the path of Mira Marko Debelakova over the Kanjavčeve police) branches off to the right.
Here we continue to the left, and the increasingly scenic and occasionally precipitous path leads us to a crossroads near Koča na Doliču.
From the crossroads near Koča na Doliču, turn left to the west and continue the ascent along the mulatier, which climbs quite steeply. After half an hour's walk from the hut, the world flattens out and the path no longer gains altitude. We can now see Triglav clearly ahead. We continue walking towards Triglava on the fothills, where we have to be careful not to step in any holes and twist our legs. Next we come to a crossroads where the path from Plemenice joins. Here continue left on the unmarked path (right Triglav), which you follow for 10 minutes to Morbegna. From Morbegna to the top you have only a few dozen steps to walk on easy pathless ground.
Zadnjica - Dolič 4:45, Dolič - Glava v Zaplanji 1:45.
zemljovid puta - Glava v Zaplanji
On the way: Tržaška koča na Doliču (2151m), Morbegna (2520m)
We recommend: trips from the same starting point, similar trips, panorama, Inscription book
Pictures:
Zadnjica - Glava v Zaplanji1
Zadnjica - Glava v Zaplanji2
Zadnjica - Glava v Zaplanji3
Zadnjica - Glava v Zaplanji4
Zadnjica - Glava v Zaplanji5
Zadnjica - Glava v Zaplanji6
Zadnjica - Glava v Zaplanji7
Zadnjica - Glava v Zaplanji8
Zadnjica - Glava v Zaplanji9
Zadnjica - Glava v Zaplanji10
Zadnjica - Glava v Zaplanji11
Zadnjica - Glava v Zaplanji12
Zadnjica - Glava v Zaplanji13
Zadnjica - Glava v Zaplanji14
Zadnjica - Glava v Zaplanji15
Zadnjica - Glava v Zaplanji16
Zadnjica - Glava v Zaplanji17
Zadnjica - Glava v Zaplanji18
Zadnjica - Glava v Zaplanji19
Zadnjica - Glava v Zaplanji20
Zadnjica - Glava v Zaplanji21
Zadnjica - Glava v Zaplanji22
Zadnjica - Glava v Zaplanji23
Zadnjica - Glava v Zaplanji24
Zadnjica - Glava v Zaplanji25
Zadnjica - Glava v Zaplanji26
Zadnjica - Glava v Zaplanji27
Zadnjica - Glava v Zaplanji28
Zadnjica - Glava v Zaplanji29
Zadnjica - Glava v Zaplanji30
Zadnjica - Glava v Zaplanji31
Zadnjica - Glava v Zaplanji32
Zadnjica - Glava v Zaplanji33
Zadnjica - Glava v Zaplanji34
Zadnjica - Glava v Zaplanji35
Zadnjica - Glava v Zaplanji36
Zadnjica - Glava v Zaplanji37
Zadnjica - Glava v Zaplanji38
Zadnjica - Glava v Zaplanji39
Zadnjica - Glava v Zaplanji40
Zadnjica - Glava v Zaplanji41
Zadnjica - Glava v Zaplanji42
Zadnjica - Glava v Zaplanji43
Zadnjica - Glava v Zaplanji44
Zadnjica - Glava v Zaplanji45
Zadnjica - Glava v Zaplanji46
Zadnjica - Glava v Zaplanji47
Zadnjica - Glava v Zaplanji48
Zadnjica - Glava v Zaplanji49
Zadnjica - Glava v Zaplanji50
Zadnjica - Glava v Zaplanji51
Zadnjica - Glava v Zaplanji52
Zadnjica - Glava v Zaplanji53
Zadnjica - Glava v Zaplanji54
Zadnjica - Glava v Zaplanji55
Zadnjica - Glava v Zaplanji56
Zadnjica - Glava v Zaplanji57
Discussion about the trail Zadnjica - Glava v Zaplanji (via Dolič)
Guest26. 05. 2006
Kje pa je 50. serpentina?? Označenih je samo 49!
Guest26. 05. 2006
Samo v vednost. Mulatjera kot tudi trdnjava Morbegna sta nastali šele nekaj let po I. vojni, ko je to ozemlje po Rapalski pogodbi pripadlo Italiji (1920-1943). Na prenočevanje v trdnjavi računajte kvečjemu kot na bivakiranje na prostem, je pa objekt v prihodnosti predviden za prenovo.
Guest26. 05. 2006
49. ali 50., saj je vseeno. V dolino Zadnjico itak vodi samo ena cesta!
Guest26. 08. 2006
Od kot novica da je Morbegna predvidena za prenovo?
Guest8. 09. 2006
50. serpentina je na višini 645m, v vasi Trenta, točno na mestu, kjer se zavije v dolino Zadnjice, smo bili ravno včeraj, pa vem mežikanje
janez.novak1. 06. 2015
Zanimivo je, da vsi to propadajočo kasarno imenujemo Morbegna, v resnici pa je bila to kasarna Caserma Vittorio Emanuele III, Morbegna pa je stala pod Triglavom (tam nekje kjer je odcep za Kugyjeve police) in se je imenovala Capano Morbegna in je bila planinska koča.
IgorZlodej1. 06. 2015
Ali si slučajno bral planinskli vestnik ali si nasedel italijanskim propagandnim arhivom zavijanje z očmi
Branee1. 06. 2015
Sej igor eno je povezano z drugim (objava v pvju je temeljila precej na arhivih)
merkur2. 06. 2015
Pa res - ko se že oglašajo največji poznavalci tega področja in te tematike - kje je motiv za italijansko arhivsko propagando, če gre zares zanjo? In, na katerih (arhivskih, zapisanih?) podatkih pa je pravzaprav temeljilo vedenje o imenu in poziciji "kasarne Morbegna" pred napisanim v PV? Hvala za razlago!
janez.novak2. 06. 2015
Igor - jaz sem to prebral v PV in sem pač verjel. Če sem nasedel sem pač nasedel. Ne glede na to, kako je v resnici bilo, je usoda tega objekta zelo žalostna.
ana3. 06. 2015
Žalostna usoda res, zaradi nekega posameznika
IgorZlodej4. 06. 2015
Žalostna zato, ker so o usodi odločali v LJ.
ana4. 06. 2015
Nisem vedela da so človeku iz Lj naročili naj zruši tiste zidove, a je res logično ker je bilo govora da bodo gradili na novo in je ruševina motila.
Po tem pa ni bilo nič iz tega kot še iz marsikaterega projekta jezen
merkur4. 06. 2015
Saj si nisem povsem na jasnem, kdo bi moral o usodi dotične zgradbe odločati - bila je pač državna dediščina minulih časov. O takih in podobnih zgradbah pa običajno odloča država (naša bivša in takisto tudi aktulana bi jo morda zaradi parcialnih interesov pustili, da se sesede vase), rušijo pa jih tebi nič meni nič le barbarsko neuki omejeni posebneži. In se jim ne zgodi nič. Obup! Celo za varuhe visokogorja se samooznanjajo in nenazadnje najdejo celo oporo v navzven normalnih ljudeh ... Obup!

Iz vrstic nekaterih predhodnikov je morda čutiti, da bi o kasarni morali odločati domačini iz bližnjih dolin, zato je skoraj ironično, da (če?) so odločanje vzeli v roke najprej "neki Ljubljančani", dokončno pa je njeno usodo (dobesedno) lastnoročno zapečatil "nek Jeseničan".
IgorZlodej4. 06. 2015
Ko so nekaterim mame še ta zadnjo brisale se je odločalo ali se obnovi kasarna na ZTP ali se gre v povečavo Kredarice. Obveljalo je slednje, ki ima sedež v LJ jezen, ker je najvišja pač morala biti tam kjer je. Vse ostalo komentiranje pa je povsem odveč, še posebej, če je pod vplivom kakega nebesnega znamenja velik nasmeh
GregorC4. 06. 2015
So se pač v Lj tako odločil, ampak to še ne pomeni, da je bilo to treba porušit, kot to počne nekdo ki ni iz Lj.
Branee4. 06. 2015
Kasarna je obsojena na tak konec ker enostavno niso hoteli da bi na nasi simbolni gori imele nekdanje okupaciske sile svoj spomenik
darinka44. 06. 2015
Točno tako bravo Brane nasmeh
janez.novak4. 06. 2015
Moram stopiti v bran mojemu rojaku Lojzu. On mogoče res podira ruševine kasarne, ki pa so jo obsodili na propad po 2.SV.
spartac31. 08. 2015
Nad kasarno stoji še nek objekt, ki ga začuda ni načel zob časa, smo se pa odločili, da ga zravnamo in bo potem vse skupaj nekako v stilunasmeh
B231. 08. 2015
Bravo! In ob tej priliki bi bilo dobro istočasno "zravnati" še akterja, rušiteja odlične zgradbe in "gospodarje" parcele (MNO RS Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana)! Pa dajmo že enkrat umakniti tega "telebana" iz območja Triglavskega narodnega parka! Ali tam ni prepovedano divje kampiranje?
SuzanaM1. 09. 2015
Namestitvi v objektu, ki tam stoji že 90 let, bi težko rekli divje kampiranje. V današnjem jeziku se temu reče skvotanje. Če lastnika ne moti, da nekdo brezplačno biva v njegovem objektu, potem tu ni več kaj dodati. Ker pa je v tem primeru lastnik država, lahko govorimo o oškodovanju družbenega premoženja in kazenskem pregonu – ne Lojza, ampak predstavnikov brezbrižne države.
A kdo bi se v vseh zapletih v dolini Šentflorjanski ukvarjal še z visokogorskimi težavami?

Pred tremi leti sem bila pri propadajoči trdnjavi in sem nad videnim še danes žalostna. Pa ne zaradi Lojza, ki pridno čisti, kar odpade z ruševin, temveč nad odnosom naše države. Ko ostane zgradba brez strehe, je na taki višini neusmiljeno zapisana hitremu propadu. Divja moč narave ne potrebuje pomoči človeških rok, da v nekaj letih zravna objekt z zemljo.
Lojzu pa samo zavidam, da si je uredil bivak na eni najbolj elitnih lokaciji v Sloveniji. Ob odgovornih lastnikih z vizijo pa bi tu lahko stal sodoben objekt, ki bi vsem planincem nudil namestitev.

B21. 09. 2015
Če ne bi bilo Lojza in njegovega "čiščenja", bi bivša zelo trdno zgrajena zgradba brez kakršnega koli vzdrževanja stala še dolga leta in v primeru slabega vremena nudila mimoidočim varno zavetje! Niti streha, niti ogromna cisterna za vodo, niti zidovje niso propadli sami od sebe! Tu ni kaj dodati...
mirank1. 09. 2015
Točno tako je kot piše B2. Lep primer so bivše kasarne na Lepočah, kjer posod manjka praktično samo streha, imajo pa to srečo, da ležijo nižje kot neka znana ...
SuzanaM1. 09. 2015
Kasarne Za Lepočami so iz istega obdobja, a ležijo v pred divjim vremenom zaščiteni dolinici. In tudi te žalostno propadajo. Nobena zgradba nima več strehe in zagotovo ni bil Lojz tu na delu. Varnega zavetja v takih ruševinah pa ne bi iskala.
korl1. 09. 2015
Bi se vse zrušilo samo od sebe ja, no pa kaj? Saj se piramide v Egiptu in Partenon v Atenah tudi počasi rušijo, pa jim zato nihče ne pomaga, da bodo čimprej postale prah.

Dejstvo je da je človek zgradbo namerno zrušil in mnogo ljudi ga je pri tem videlo, ukrepal pa ni nihče
BorStenar3. 12. 2022 23:25:26
Živjo
ali je možno turo združiti z Triglavskim stebrom, če od trdnjave Morbegna nadaljuješ proti Kugyjevi polici?
LP
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies