18.06.2013
Po alpskih dolinah s kolesom in peš – iz Mojstrane v Radovno in Krmo!
Alpska konvencija je prva mednarodna pogodba na svetu, ki zadeva gorsko območje. Sklenile so jo države
Alpskega loka: Avstrija, Francija, Italija, Kneževina Monako, Liechtenstein, Nemčija, Slovenija in Švica, ter
Evropska skupnost. Pomeni skupno odgovornost in skupno strategijo za sožitje med varovanjem narave in
gospodarjenjem z njenimi viri.
Alpe obsegajo območje veliko 190.959 km², ki v dolžino meri 1.200 km in v širino do 300 km. Alpski lok se
vzpenja od morja in seže do vrha Mont Blanca 4.807 metrov visoko. Alpsko gorovje se razteza prek osmih držav,
pri čemer je delež Avstrije 28,7 % celotne površine Alp, Italije 27,2 %, Francije 21,4 %, Švice 13,2 %, Nemčije 5,8
%, Slovenije 3,6 %, Lihtenštajna 0,08 % in Monaka 0,001 %. Cilj pobudnikov konvencije je varovati Alpe kot
življenjski in gospodarski prostor, kulturno, jezikovno in krajinsko raznovrstnost. Alpe so s svojo biotsko
raznovrstnostjo, vodnimi in lesnimi viri, naravno, kulturno in gospodarsko okolje, prebivališče za skoraj 14
milijonov ljudi in privlačna turistična destinacija za približno 120 milijonov obiskovalcev letno. Alpska konvencija
si prizadeva za trajnostni turizem in trajnostni razvoj Alp z vsemi svojimi značilnostmi. Prav tako si prizadeva za
zmanjšanje prometnih obremenitev, zato spodbuja naravi prijaznejše obiskovanje Alp z uporabo javnih prevozov
in s posebnimi ureditvami prometa v alpskih dolinah. Alpska konvencija in njeni protokoli pravzaprav
predstavljajo instrumente trajnostnega razvoja alpskega prostora in predlagajo enoten koncept razvoja, ki bi
preprečeval, da bi se konkurenčni boj odvijal na račun narave in končno v škodo ljudi. S skupnimi prizadevanji je
treba poiskati metode, ki bodo z omejenimi viri v gorskem prostoru ravnale na najbolj gospodaren način in brez
posledic za prihodnje generacije. Uresničevanje prizadevanj konvencije v praksi je zagotovo tudi Dan Alpske
konvencije.
Vljudno vabljeni na 4. Dan Alpske konvencije v organizaciji Planinskega društva Dovje-Mojstrana, Triglavskega
narodnega parka, Planinske zveze Slovenije, Cipre Slovenija, Slovenskega planinskega muzeja in Hiše pr Katr
ob sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor ter Stalnim sekretariatom Alpske konvencije.
Osrednji dogodek bo v soboto, 29. junija 2013, ko organiziramo rekreativno kolesarjenje iz Mojstrane v
Radovno in Krmo, pohod do Pocarjeve domačije in bogat spremljevalni program pri Slovenskem planinskem
muzeju.
Večer pred tem, v petek, 28. junija 2013, pa bomo na filmskem večeru na velikem platnu pred Slovenskim
planinskim muzejem predvajali kratek dokumentarni film Za skalnega puščavarja in močerada in najboljši film
mednarodnega festivala gorniškega filma 2013 Vas, daleč od vsega.
Namen Dneva Alpske konvencije je opozoriti na občutljiv alpski prostor, predstaviti pomen Alpske konvencije in
posebnosti alpskih dolin, pomen ohranjanja narave in kulturne dediščine ter spodbuditi obiskovalce, da alpske
doline obiskujejo na okolju prijazen način.
PROGRAM
Petek, 28. junij 2013, ob 20.30, Slovenski planinski muzej v Mojstrani
Filmski večer na velikem platnu pred muzejem: Za skalnega puščavarja in močerada (CIPRA, 16 min) in Vas,
daleč od vsega (Francija, 76 min) – najboljši film mednarodnega festivala gorniškega filma 2013.
V primeru slabega vremena bo filmski večer v dvorani Slovenskega planinskega muzeja.
Sobota, 29. junij 2013, ob 8.00
Dan Alpske konvencije: Po alpskih dolinah s kolesom in peš – iz Mojstrane v Radovno in Krmo!
Prihod vlaka na Jesenice iz Nove Gorice ob 7.29 in iz Ljubljane ob 8.12, ter ob 8.30 organiziran brezplačni
prevoz z avtobusom z možnostjo prevoza koles z Jesenic do Mojstrane.
8.00-9.00 prijava kolesarjev in pohodnikov pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani
9.15 pričetek pohoda z vodenim ogledom posebnosti doline Radovne in Pocarjeve domačije – muzejsko
urejene hiše z gospodarskim poslopjem in informacijske postaje Triglavskega narodnega parka (nezahteven pohod,
brezplačni prevoz do izhodišča pohoda (Psnakova žaga in mlin) ter od Pocarjeve domačije nazaj do Mojstrane)
9.30 pričetek rekreativnega kolesarjenje v Radovno (lažje kolesarjenje, dolžina: 14 km, višinska razlika:
350 m) in Krmo (težje kolesarjenje, dolžina: 25 km, višinska razlika: 540 m)
13.00 prihod kolesarjev in pohodnikov nazaj pred Slovenski planinski muzej
13.00–14.00 topel obrok
14.00 protokolarni del
9.30–17.00 SPREMLJEVALNI PROGRAM:
kulturni program: folklorna skupina KUD Jaka Rabič, pevski zbor iz Rezije, godčevska skupina
»Kanomeljske punce«, folklorna skupina iz Narodnega parka Nockberge, predstavitev idrijskih klekljaric;
delavnice za otroke, plezanje na plezalni steni;
predstavitev alpskih regij na stojnicah in partnerskih alpskih parkov;
predvajanje filma v Slovenskem planinskem muzeju Svetlobe gora (ob 10.00, 11.00, 12.00).
16.20 in 17.30 odhod brezplačnega avtobusa iz Mojstrane do železniške postaje na Jesenicah (odhod vlaka v
smeri Nova Gorica ob 16.55 in v smeri Ljubljana ob 18.05).
Prispevek udeleženca: V predprijavi (prek spletne aplikacije na naslovu: http://bit.ly/158UFs2 do vključno 27. junija
2013): 5 EUR za odrasle, in 2,5 EUR za otroke (od 6. do 15. leta), za otroke do 6. leta je udeležba brezplačna. Na dan
dogodka: 7 EUR za odrasle in 3 EUR za otroke (od 6. do 15. leta), za otroke do 6. leta je udeležba brezplačna. Znesek
se poravna na dan dogodka v Mojstrani. Cena vključuje: brezplačni avtobusni prevoz z možnostjo prevoza koles
zjutraj z železniške postaje na Jesenicah do Mojstrane in popoldne nazaj, brezplačni prevoz za pohodnike od
Mojstrane do izhodišča pohoda in od Pocarjeve domačije nazaj v Mojstrano, organizirano kolesarjenje oz. voden
pohod, osvežitev na kolesarjenju / pohodu, brezplačni vstop v Pocarjevo domačijo z vodenjem, brezplačni vstop v
Slovenski planinski muzej, topel obrok in pijačo.
Udeležite se dogodka z javnim prevozom: 30 odstotni popust za vlak in brezplačni avtobusni prevoz z
železniške postaje na Jesenicah do Mojstrane in nazaj!
V sodelovanju s Slovenskimi železnicami bodo imeli udeleženci 30-odstotni popust za vlak do Jesenic, ki pelje iz
Nove Gorice (odhod iz Nove Gorice ob 5.28, prihod na Jesenice ob 7.29)in iz Ljubljane (odhod iz Ljubljane od 6.55,
prihod na Jesenice ob 8.12) ter nazaj: odhod z Jesenic v Novo Gorico ob 16.55 in odhod v Ljubljano ob 18.05.
Otroci do 12. leta imajo 50 odstotni popust. Na vseh omenjenih relacijah bo poseben vagon za kolesa, cena za
prevoz koles je 3,20 EUR.
Popust za družine za prevoz z vlakom:
Na Slovenskih železnicah družinam priporočajo nakup letne družinske kartice, ki omogoča 40 odstotni popust za
odrasle in brezplačne vozovnice za otroke do 12 let. Nakup letne družinske kartice za Slovenske železnice je
možen na vseh železniških postajah po ceni 7 EUR.
V primeru slabega vremena bo namesto kolesarjenja in pohoda za vse udeležence organiziran brezplačni ogled
Pocarjeve domačije in Slovenskega planinskega muzeja, kjer bo potekal kulturni program s predstavitvami na
stojnicah in delavnicami za otroke.
Lepo povabljeni vsi ljubitelji narave!
Več podatkov o aktivnostih v soboto, 29. junija 2013:
REKREATIVNO KOLESARJENJE:
Kolesarji se lahko odločilo za daljše (A – do Krme) ali krajše kolesarjenje (B – do Pocarjeve domačije).
Prijave: od 8.00 do 9.00 pred Slovenskim planinskim muzejem.
Start: ob 9.30 izpred Slovenskega planinskega muzja.
Prispevek udeleženca: V predprijavi (prek spletne aplikacije na naslovu: http://bit.ly/158UFs2 do vključno 27. junija
2013): 5 EUR za odrasle, in 2,5 EUR za otroke (od 6. do 15. leta), za otroke do 6. leta je udeležba brezplačna. Na dan
dogodka: 7 EUR za odrasle in 3 EUR za otroke (od 6. do 15. leta), za otroke do 6. leta je udeležba brezplačna. Znesek
se poravna na dan dogodka v Mojstrani. Cena vključuje: brezplačni avtobusni prevoz z možnostjo prevoza koles
zjutraj z železniške postaje na Jesenicah do Mojstrane in popoldne nazaj, brezplačni prevoz za pohodnike od
Mojstrane do izhodišča pohoda in od Pocarjeve domačije nazaj v Mojstrano, organizirano kolesarjenje oz. voden
pohod, osvežitev na kolesarjenju / pohodu, brezplačni vstop v Pocarjevo domačijo z vodenjem, brezplačni vstop v
Slovenski planinski muzej, topel obrok in pijačo.
Zahtevnost kolesarjenja:
A: težje kolesarjenje, dolžina 25 km.
B: lažje kolesarjenje, dolžina 14 km.
Višinska razlika: A: 540 m, B: 350 m.
Obvezna oprema: gorsko/treking kolo na prestave z dobrimi zavorami (B – lahko kolesarjenje, primerno za vse
vrste koles), kolesarska čelada, prva pomoč, po možnosti rezervna zračnica, zračna tlačilka.
Opis kolesarjenja A (Mojstrana–Krma):
Po dolžini in glede na podlago je izlet lahek. Na začetku in na povratku nas čaka vzpon na Kosmačev preval (847
m) po sicer široki in asfaltni cesti. Sledi hiter spust v Zgornjo Radovno mimo Gogalove lipe do Pocarjeve
domačije. Tam se bo mogoče še premisliti in priključiti lažji skupini. Bolj zagreti in boljše kondicijsko pripravljeni
se bodo podali v dolino Krme dokler ne zmanjka volje ali ustrezne podlage, razgledov ob lepem vremenu
zagotovo ne bo manjkalo.
Klanca pa tudi ne zmanjka vse do vrha Triglava, no, na kolesu ga bomo premagali le nekje 200 do 250 višinskih
metrov. Sledil bo uživaški povratek do Pocarjeve domačije, potem pa za zaključek ponovno Kosmačev preval, le
da je s te strani vzpona le 100 višinskih metrov. Sledi še hiter spust do Mojstrane.
Opis kolesarjenja B (Mojstrana–Pocarjeva domačija)
Po dolžini in glede na podlago zelo lahek izlet. Enako kot pri daljšem izletu nas na začetku čaka vzpon na
Kosmačev preval, 200 višinskih metrov, ki se jih da premagati tudi peš ob kolesu. Sledi hiter spust do Pocarjeve
domačije. Šli bomo po krajši poti, da bomo ujeli skupino, ki je namenjena v Krmo. Na povratku bomo naredili
malo ovinka, da si pogledamo še nekaj zanimivosti, se še malo spustili po dolini Radovne, a ne preveč in se mimo
Gogalove lipe vrnili na Kosmačev preval, ki pa je s te strani pol nižji, nato pa le še spust v Mojstrano.
Izlet je po težavnostni lestvici (http://ktk.pzs.si/vsebina.php?pid=121) zelo lahek, vendar ni primeren za otroke,
ki imajo težave z zaviranjem na daljših spustih.
POHOD DO POCARJEVE DOMAČIJE, muzejsko urejene domačije in informacijske postaje TNP (5 km iz
Mojstrane)
Muzejsko urejena hiša velja za eno najstarejših domačij v TNP. S svojim videzom in bogato zbirko razstavljenih
predmetov pričara obiskovalcu sliko življenja v krajih pod Triglavom od daljnih stoletij do danes. Obiskovalci si
bodo 29. junija 2013 poleg domačije lahko ogledali tudi film o triglavskih nosačih z naslovom Zadnji tovor –
Zgodbe iz čebelnjaka in sodelovali na ustvarjalnih delavnicah.
Izhodišče: Psnakova žaga in mlin.
Končna točka: Pocarjeva domačija.
Dolžina poti: 3 km
Zahtevnost: nezahteven pohod, lahka hoja s postanki za ogled zanimivosti doline od izhodišča do Pocarjeve
domačije
Čas hoje (okvirno): 2 uri in pol.
Dodatne informacije o spremljevalnem programu v petek in soboto, 28. In 29. junija 2013:
Film Za skalnega puščavarja in močerada (CIPRA, 2013, 16 minut)
Biotska raznovrstnost v Alpah je še posebno velika in dragocena. Ohranili pa jo bomo le, če bomo življenjske
prostore tam živečih živalskih in rastlinskih vrst ohranili in med njimi vzpostavili povezavo. Občine lahko pri tem
sodelujejo na številne načine. Zato je CIPRA pripravila kratek film, v katerem se obrača na predstavnike občin in
jih tako poskuša prepričati, da te možnosti dejansko izkoristijo.
Film Vas, daleč od vsega (Francija, Anne et Erik Lapied, 78 minut)
V indijski himalajski pokrajini Ladakh na višini 4000 metrov živijo Tashi in njegove sestre. V idilični vasici, kjer
nimajo elektrike, ljudem edini vir toplote predstavlja majhen štedilnik, v katerem kurijo z jakovimi iztrebki.
Ljudje so več mesecev v letu izolirani zaradi snega in plazov. Le pozimi, ko reka zamrzne, postane prehodna.
Takrat je edina možnost, da ljudje pretovorijo les za izgradnjo hiš iz odmaknjenih dolin do vasi. Pot po ledu pa je
zelo nevarna …
SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ
V Slovenskem planinskem muzeju si podajata roke preteklost in sedanjost. Bogata zbirka predmetov s pestro
zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva ter obsežna strokovna knjižnica nudijo
obiskovalcu vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru. Stalna
razstava je zasnovana kot muzejska pripoved, ki jo doživljamo skozi lasten vzpon na goro
Film Svetlobe gora prikazuje lepote slovenske pokrajine s posebnim poudarkom na planinskem delu naše dežele
ter njegovi geografski, rastlinski in živalski raznolikosti. Film je hkrati tudi povabilo v muzej in naš gorski svet.
POCARJEVA DOMAČIJA V ZGORNJI RADOVNI – INFO TOČKA TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA
Muzejsko urejena Pocarjeva domačija velja za eno najstarejših domačij v Triglavskem narodnem parku. S svojim
videzom, bogato zbirko razstavljenih predmetov in zgodbami pričara obiskovalcu sliko življenja v krajih pod
Triglavom od daljnih stoletij do danes. Pocarjeva domačija je kulturni spomenik državnega pomena. V muzejsko
opremljeni stavbi je informacijska točka TNP. TNP je za Pocarjevo domačijo leta 2006 prejel diplomo Europa
Nostra v okviru nagrade Evropske unije za kulturno dediščino, in sicer v kategoriji arhitekturne dediščine.
Priznanje je, kot je navedeno v obrazložitvi, TNP prejel zaradi »pretanjene uporabe tradicionalnih znanj in
materialov pri ohranjanju redkega in avtentičnega primera alpske arhitekture iz 18. stoletja in ohranjanja
etnološke dediščine ter s tem povezanih lokalnih možnosti pridobivanja dohodka«.
Film Zadnji tovor – Zgodbe iz čebelnjaka (2004, Studio Alp & TV Slovenija, režiser: Matjaž Fistravec, 50 minut)
Dokumentarni film nas popelje v čase, ko se po parku še ni slišalo brneti helikopterjev. Triglavski nosači so z
oskrbovanjem planinskih postojank v triglavskem pogorju, s prenašanjem težkih tovorov na svojih ramah,
kasneje pa na konjskih hrbtih prišli do dodatnega zaslužka, ki jim je pomagal obstati v dolinah. Zgodbe o časih, ki
so morda nepreklicno minili, so zabeležene tudi na panjskih končnicah čebelnjaka Psnakovih iz Zgornje Radovne.
Za snemanje filma so se oče Alojz, sin Janko in vnuk Mitja še enkrat s konji odpravili proti Triglavu. Tako izvemo,
kako je izgledal tipičen nosaški dan, kako je bilo delo razporejeno preko leta, o težavah s snegom, ki obleži v
visokogorju dolgo v poletje, o nezgodah s konji in nosači in o posebni naklonjenosti do gora v dobrem in slabem,
ki ga zahteva takšno delo. Film je prejel posebno nagrado žirije na Festivalu gorniških filmov 2007.
DELAVNICE IN PLEZALNA STENA:
Najmlajšim obiskovalcem in udeležencem dneva Alpske konvencije bodo v dopoldanskem času in vse do 17. ure
popoldne namenjene tudi ustvarjalne delavnice. Prav tako se bodo pred SPM lahko najmlajši in ostali mladi po
srcu podali na plezalno steno Planinske zveze Slovenije in se preizkusili v različno zahtevnih smereh.
Pravljično dopoldne v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani
Pravljične poti na vse strani je razstava ilustracij ljudskih pripovedi vrhunskih slovenskih ilustratorjev in
ilustratork. Naši predniki so verjeli, da v gorskem svetu živijo nenavadna bitja. V gorskih votlinah prebivajo
prelepe gorske vile ali bele žene; po gorskih hostah kolovratijo divji možje in divje žene. V notranjosti gora imajo
svoj dom gorski škratje, ki čuvajo zaklade; k zlatim studencem hodijo pit beli gamsi. Na planinah se skrivajo
planinski škratje, ki radi ponagajajo pastirjem. Nekaj teh bitij in zgodbic je zajetih na razstavljenih ilustracijah, ki
so vzete iz družinskih izletniških vodnikov Pravljične poti Slovenije (2004) in Pravljične poti v zgodovino (2009).
Obe knjigi je zasnovala Irena Cerar, izdala pa ju je založba Sidarta. Razstava je na ogled v dvorani Snežnik.
Pravljični šepet gora – pravljice in delavnice za otroke, mame, očete, babice in dedke … vse mlade po srcu
Otroški in mladinski pisatelj Mirko Kunčič, ki je dolgo živel na Dovjem, je zapisal veliko zgodb, ki so jih tamkajšnji
ljudje pripovedovali o triglavskem kraljestvu. Pred drugo svetovno vojno jih je izdal v treh knjigah Triglavske
pravljice. Nekaj teh pravljic smo poskušali v pripovedni in igrani obliki oživeti tudi v Slovenskem planinskem
muzeju.
9.00 – 13.00 Reši zakleto deklico - družabna igrica za otroke in odrasle
obisk Ance, vražarice, vedeževalke in padarice z delavnico kuhanja zdravilne juhe za dobro počutje in
»padanje« različnih bolezni …
obisk pravljičarja Bukovnika
9.30 – Gorski mož pri Peričniku, pravljica z delavnico, na kateri bodo otroci zdelali velikanov
10.30 – Legenda o zakletih mačkih z delavnico za izdelavo mačka za srečo izdelovanja mačkov za srečo
11.30 – Zmajev zobobol, pravljica z delavnico, na kateri bodo otroci izdelali zmaja
12.30 – Bela žena v Mežakli, pravljica z delavnico rezljanja lesenih ključkov
KULTURNI PROGRAM:
Godčevska skupina »Kanomeljske punce« iz Idrije:
Vesela druščina kanomljskih punc s svojimi priročnimi »domačimi« glasbili, petjem in vsebinami, povezanimi z
ljudskim izročilom, skupaj predstavljajo glasbeno tradicijo Kanomeljske doline. S pesmimi in njihovo izvedbo
starejšim obuja skupina spomine na stare čase, mlajšim pa predstavlja danes vse redkeje uporabljene hišne
pripomočke.
Predstavitev idrijskih klekljaric:
Članici Društva idrijskih klekljaric bosta izvedli Skeč o idrijskih klekljaricah.
Pevski zbor iz Rezije: Pevski zbor Monte Canin iz Rezije, ki deluje od leta 1971, je znan po prepevanju sodobnih
in tradicionalnih rezijanskih, alpskih in duhovnih pesmi. Poudarek skupine je na raziskovanju bogate kulturne
dediščine in vključevanju mladih v petje rezijanskih pesmi. Izdali so tudi svoj CD.
Folklorna skupina iz Narodnega parka Nockberge:
Folklorna skupina Krems je eden pomembnejših nosilcev kulture na avstrijskem Koroškem. Skupina se
predstavlja povečini z ljudskimi plesi.
Razstava PZS:
Razstava, pripravljena ob 120. obletnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva, katerega naslednica je
Planinska zveza Slovenije, bo postavljena v preddverju Slovenskega planinskega muzeja. Razstava ob 120-letnici
organiziranega planinstva na Slovenskem pripoveduje zgodbo skozi slikovne podobe na podlagi tematik in ne
letnic, ter priča o bogati zgodovini planinske organizacije, ki si je planinstvo kot način življenja zadala tudi kot
vodilo. Spoznamo planinske dejavnosti iz ljubezni do domovine, iz želje po dostopnih gorah in varnejših poteh, iz
spoštovanja narave, občudovanja gorskega sveta, v skrbi za sočloveka, pa o mladih, in o skupnem udejstvovanju,
kjer v družbi gora in veselih, prijaznih ljudi, radi pustimo v dolini skrbi. Zazrli smo se v prihodnost, saj smo odprti za
nove izzive, v dejstvo, da ni nemogočih poti in videli, da nas Triglav še vedno vse bistveno povezuje in zaznamuje.
Na stojnicah se bosta predstavili tudi regiji Idrijsko in Tolminsko:
Idrijsko: predstavili se bodo: Geopark Idrija, Občina Idrija, Turistično informacijski center Idrija, Hiša zelišč,
Rudnik živega srebra Idrija, Društvo idrijskih klekljaric, Kanomeljske punce.
Tolminsko: predstavili se bodo Posoški razvojni center s projektoma Energy Vilab (o trajnostni mobilnosti) in
Alpstar (o nizkoogljičnem odtisu), Občina Tolmin (300 let od Tolminskega punta), tolminski sirar.
V znamenju 300. obletnice tolminskega punta, ki ga letos obeležujemo, sta potekala tudi program UŽU – Izzivi
podeželja in študijski krožek Med zgodovino in sodobnostjo. Na srečanjih so udeleženke obujale znanja in
veščine, ki so jih nekoč potrebovali za izdelovanje oblačil in so spremljale ženske od otroških let do smrti. Vloženi
trud je obrodil sad in danes nam lahko predstavijo kulturo oblačenja v času tolminskega punta. Pomagajo pa
nam tudi razumeti pot nastajanja obleke, da bi znali v oblačilih videti vse znanje, veščine, vložen trud in čas
tistih, ki so jih izdelali. Del te tradicije bodo predstavile na Dnevu Alpske konvencije.