Brez Planinskega vestnika ne bi bilo...
20.04.2015
Brez Planinskega vestnika ne bi bilo planinstva, kot je.
Na prireditvi ob 120. obletnici Planinskega vestnika v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani so v soboto, 18. aprila 2015, Tomaž Banovec, Danilo Cedilnik - Den, Stanko Klinar in France Malešič v dinamičnem pogovoru z Marjanom Bradeškom osvetlili vlogo in pomen Planinskega vestnika, ki slovenske ljubitelje gora razveseljuje že od leta 1895. Številni obiskovalci so si ogledali tudi razstavo o zgodovini, poslanstvu in dejavnosti najstarejše še izhajajoče slovenske revije, ki je že 120 naš nepogrešljivi spremljevalec na planinskih poteh.
Čez skale in hribe je s planinsko pesmijo v praznovanje častitljivega jubileja v Slovenskem planinskem muzeju popeljal ženski pevski zbor DU Javornik – Koroška Bela. Predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik je uvodoma povedal, da ima spoštovanje tradicije posebno mesto v slovenski planinski organizaciji, ki letos praznuje 120. obletnico Planinskega vestnika in postavitve Aljaževega stolpa na Triglavu. »Planinski vestnik je osrednja slovenska planinska revija, na katero smo izjemno ponosni,« je poudaril, spomnil, da se tudi ta revija srečuje s težavami tiskanih medijev, se zahvalil vsem, ki so v dolgoletni zgodovini prispevali v njegov mozaik, in zaželel, da bi čim več ljubiteljev gora, izbrane pisane besede in lepe fotografije bilo njegovih bralcev.
Prva številka Planinskega vestnika je kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izšla 8. februarja 1895, na njegov obstoj pa je vplivala močna navezanost slovenskega naroda na gore oz. na njihovo vlogo v narodni in domovinski zavesti, zato ga je jezikoslovec, planinski publicist, alpinist in gorski vodnik Stanko Klinar označil za nekakšno domoljubno manifestacijo ter ga postavil na piedestal slovenskega planinskega jezikovnega kažipota: »Planinski vestnik ima osrednjo vlogo pri planinski jezikovni normi in imenoslovju.« Planinski vestnik je ves čas ponosno poročal o pionirskih uspehih slovenskih alpinistov, tako doma kot v tujini, tudi na najvišjih vrhovih sveta. »O himalajskih odpravah je bilo veliko medijskih objav, a objave v Planinskem vestniku – poglobljeni, osebni in čustveni članki članov odprave – so bile smetana javljanja z odprav,« je poudaril alpinist in slikar Danilo Cedilnik - Den ter pohvalil izjemen likovni in oblikovni napredek revije v zadnjem desetletju.
Planinski vestnik je bil v vseh obdobjih svojega izhajanja ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in duševnega doživljanja gora Slovencev, danes pa predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije. »Planinski vestnik je naš tihi zvesti spremljevalec in vzgojitelj, brez njega ne bi bilo planinstva, kot je – zavednega, samozavestnega in dobrovoljnega,« je pomen najstarejše slovenske revije, ki še izhaja, osvetlil zdravnik in gorski reševalec France Malešič, ki je izpostavil tudi pomen njegove vzgoje skozi zgodbe, dragocenega prenašanja izkušenj in znanja. Pripisujemo mu tudi prizadevanja za čistejše gore in naravovarstvo, ki ga je ob boku številnih drugih objav z zgodbo o smeteh na poti na Triglav na nek način spodbudil Tomaž Banovec. Nekdanji predsednik Planinske zveze Slovenije je že v začetku osemdesetih tudi inovativno – z izdajo planinskega koledarja – reševal finančne zagate mesečnika, ki že 120 let s svojimi bogatimi vsebinami bralce informira o planinstvu,
alpinizmu in sorodnih dejavnostih doma in v tujini, jih razveseljuje, poučuje, kulturno bogati in obvešča o dejavnostih PZS.
Kot je poudaril Marjan Bradeško, je ravno politična nevtralnost Planinskemu vestniku omogočila 120 let med slovenskimi bralci, ki jih je razveselilo več kot 1300 izdanih številk revije, ki jo je v vsej zgodovini krmarilo osem urednikov. »V slovenskem medijskem prostoru ima Planinski vestnik pomembno kulturno in strokovno vrednost, ki privablja širok krog bralcev, tudi tiste, ki ne izhajajo iz planinskih vrst. Če pogledamo še širše, je današnja revija po obliki in vsebini primerljiva z vrsto najkakovostnejših tujih planinskih in alpinističnih revij,« je ob jubileju poudaril Vladimir Habjan, urednik Planinskega vestnika od leta 2001, in dobrohotno sprejel idejne iskre udeležencev okrogle mize o prihodnosti in nadgradnji revije. Takšen kot je, ima prihodnost, je poudaril Klinar, Cedilnik je kot potencialno dodano vrednost omenil karikaturo aktualnega planinskega dogajanja in občasno ilustrirane zgodbe, Banovec je prepričan, da bi bil še zanimivejši z več polemičnega pisanja, in si ga zaželel tudi v elektronski različici, Malešič pa je izpostavil naklonjen odnos vodstva planinske organizacije, saj je vsak od predsednikov dal vedeti, da bo Planinski vestnik šel zadnji od hiše.
Habjan je ob koncu prireditve podelil nagrade zmagovalcem natečaja Planinskega vestnika za najboljšo planinsko zgodbo: Vidi Voglar za zgodbo Jaz grem, Marjeti Štrukelj za Pesem dobrih ljudi in Slavku Prezlju za zgodbo z naslovom Koča.
Na sedežu Planinske zveze Slovenije v Ljubljani se bomo v pogovoru s člani uredniškega odbora Vladimirjem Habjanom, Ireno Mušič Habjan, Dušanom Škodičem in Emilom Pevcem jubileju Planinskega vestnika poklonili v četrtek, 23. aprila 2015, na Planinski noči knjige. Razstava o zgodovini, poslanstvu in dejavnosti revije Planinski vestnik – 120 let z nami na planinskih poteh bo od 4. do 15 maja gostovala v Državnem svetu Republike Slovenije, 16. in 17. maja na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju na Rakitni, na 6. dnevu Alpske konvencije od 29. do 31. maja bo znova na ogled v Slovenskem planinskem muzeju Mojstrani, 13. junija pa na dnevu slovenskih planinskih doživetij na Krvavcu.