Glušičeva druga v Moskvi, Smrekarjeva in Selak tik...

Glušičeva druga v Moskvi, Smrekarjeva in Selak tik pod stopničkami.

Na svetovnem prvenstvu v paraplezanju Moskva 2021 sta se slovenska reprezentanta Manca Smrekar in Gregor Selak uvrstila na četrto mesto, Matej Arh pa je SP sklenil kot šesti. Tanjo Glušič so prekvalificirali v kategorijo master, kjer je dosegla drugo mesto. Kljub dobrim dosežkom se paraplezalci domov vračajo z grenkim priokusom.



Svetovno prvenstvo Moskva 2021 je letos najpomembnejša preizkušnja za slovensko paraplezalno reprezentanco, ki se lahko po zaslugi Glušičeve in Selaka pohvali s skupno petimi žlahtnimi odličji s preteklih svetovnih prvenstev. Letos so se njihove sanje žal ustavile pod odrom za zmagovalce, saj sta Smrekarjeva in Selak po napaki v večernem finalu 17. septembra ostala brez odličja v kategoriji omejitve gibanja RP3, Glušičevi in Arhu pa je karte 15. septembra premešala nova klasifikacija paraplezalcev, po kateri so Tanjo premestili iz stalne kategorije omejitve vida B2 v kategorijo B3, ki so jo izpeljali le kot tekmovanje master in ne kot tekmo SP, Mateja pa so iz RP1 premestili v kategorijo omejitve gibanja RP2.

Manca Smrekar (AO PD TAM Maribor), ki se je z odličnim plezanjem izkazala v kvalifikacijah, si je v kategoriji omejitve gibanja RP3 na svojem prvem svetovnem prvenstvu priplezala četrto mesto. "V kvalifikacijah sem s plezanjem še samo sebe presenetila, da sem prišla na tretje mesto, zato sem upala na boljšo uvrstitev v finalu, kjer sem bila nad plezanjem razočarana, saj sem upala, da bom prišla vsaj malo višje. Mogoče mi smer ni bila namenjena oziroma nisem bila dovolj pripravljena, čeprav sem zadnja dva meseca res dala vse od sebe. Vseeno pa sem izjemno vesela, da sem lahko plezala v finalu," je vtise strnila novinka v reprezentanci, 29-letna Ljubljančanka, ki ima dismelijo, zaradi česar ji manjka nekaj prstov na roki.

Najizkušenejšega reprezentanta Gregorja Selaka (Društvo za razvoj plezalne kulture), ki je na preteklih treh svetovnih prvenstvih (leta 2016 v Parizu, 2018 v Innsbrucku in 2019 v Brianconu) osvojil bronasto medaljo, je odličja v kategoriji omejitve gibanja RP3 tokrat stala napaka v finalu. "Finalne smeri so bile zelo dobro postavljene, sam sem žal naredil napako. Ogledal sem si prav, plezal pa narobe, z napačno roko naprej, saj sem se ustrašil giba, začelo me je pobirati in sem padel. Slabo!" razočaranja ni mogel skriti 32-letni Škofjeločan, nekdanji član mladinske reprezentance v športnem plezanju, ki so mu leta 2014 diagnosticirali multiplo sklerozo, od leta 2016 pa športno pot uspešno nadaljuje kot paraplezalec.

"Po finalnem nastopu smo malo razočarani, ker sta Manca in Gregor glede na finale dosegla najslabši rezultat, ampak pod črto je dvakrat četrto mesto zelo dober dosežek in mislim, da ko bomo prespali, bomo tudi s tem zadovoljni, čeprav nam danes morda res oprimki niso šli na prave roke," je njun nastop in skupni izkupiček svetovnega prvenstva komentiral selektor slovenske paraplezalne reprezentance Jurij Ravnik.



Tanja Glušič (AK Ravne), gluhoslepa plezalka z Aspergerjevim sindromom, je ob odličnem plezanju na masterju osvojila drugo mesto, ostaja pa grenak priokus, da ni imela možnosti plezati na svetovnem prvenstvu. "Prvo smer sem priplezala do vrha, sem zelo zadovoljna, tudi z drugo smerjo sem zadovoljna, prišla sem kar daleč, čeprav en mesec nisem mogla trenirati zaradi poškodbe, vnetja mišice od zapestja do komolca. Vesela sem drugega mesta, nisem pa zadovoljna zaradi klasifikacije, ker me niso uvrstili v kategorijo B2, kjer bi se uvrstila v finale, tudi če bi nas združili kot v svetovnem pokalu. Počutim se malo ogoljufano," je dejala 25-letna Korošica, ki je bila na SP pred dvema letoma peta, Sloveniji pa je priplezala dve paraplezalni medalji s svetovnih prvenstev - srebrno leta 2014 v Gijónu in bronasto leta 2018 v Innsbrucku.

Glušičeva zaradi slepote za plezanje potrebuje trenerja Jurija Ravnika, ki jo varuje in ji daje navodila za napredovanje v steni, ki jih sliši s pomočjo polževega vsadka. "Tanja je po zelo težavni sezoni, v kateri je imela kopico težav s poškodbami, uspela sestaviti zmagovalno formo ravno do prvenstva. Obe smeri je odplezala odlično in bi se v združeni kategoriji od B1 do B3, kot je bilo letos običajno v svetovnem pokalu, uvrstila v finale. Žal pa je bila letos žrtev nerazumljive birokracije IFSC, stalnega spreminjanja pravil katere ne razume nihče več. Najprej so jo prestavili v kategorijo B3, potem pa so se odločili, da bodo združili le B1 in B2, B3 pa bodo izpeljali le kot master. Lahko ji čestitam in sem ponosen na drugo mesto, IFSC pa je lahko po mojem mnenju le sram. Vsak si lahko pogleda posnetke, za katere tekmovalke njihova stroka meni, da vidijo slabše od Tanje, čeprav pogledajo in natančno zahodijo vsak stop, plezajo še enkrat hitreje, delajo dinamične gibe in podobno, česar Tanja in še nekatere druge tekmovalke preprosto ne morejo," je bil razočaran Ravnik.

Matej Arh (AO PD Kranj) se je na svojem drugem svetovnem prvenstvu v kvalifikacijah uvrstil na šesto mesto, do finala mu je zmanjkal le gib in pol. "Na splošno sem s svetovnim prvenstvom zadovoljen. Vedel sem, da moram imeti idealen dan za možnost uvrstitve v finale, a ga nisem imel. Imel sem dober dan in uvrstitev nekako odraža moj trenutni doseg v tej kategoriji," je ocenil 27-letni Gorenjec, nekdaj perspektiven alpinist, ki ima po nesreči v zaledenelem slapu paraparezo, delno prekinitev hrbtenjače, zaradi česar od popka navzdol uporablja le 30 odstotkov mišic, delno lahko premika noge, ne more pa uporabljati bokov, gležnjev, zadnjice in večine mišic. "Matej je tudi v Rusiji odplezal solidno, na robu finala, vendar malo premalo. Gotovo bi ob boljšem dnevu lahko tudi presenetil, a tokrat se ni izšlo po željah. Je pa tudi on v zelo težki kategoriji glede na paraparezo. Američanka z identično poškodbo je na primer uvrščena v RP1, torej je treba najprej zadeti na "klasifikacijski loteriji". Vsekakor tudi njemu za borben nastop čestitam," je dejal selektor Ravnik.