Jože Rovan novi predsednik Planinske zveze Slovenije

Na redni letni in volilni skupščini Planinske zveze Slovenije, ki je bila 21. aprila v Šoštanju, je na čelu slovenskih planincev dosedanjega predsednika Bojana Rotovnika nasledil Jože Rovan. Kot gorski stražar, planinski vodnik, markacist in turnokolesarski vodnik desetletja vpet v delo planinske organizacije je nekdanji podpredsednik PD Ljubljana-Matica odgovorno funkcijo vodenja PZS, ene največjih prostovoljskih organizacij v Sloveniji z več kot 57 tisoč člani, prevzel ob veliki podpori delegatov planinskih društev. Podpredsedniki v mandatnem obdobju 2018-2022 bodo Miro Eržen, Roman Ponebšek, Irena Mrak in Martin Šolar.

Na volilni skupščini PZS v Šoštanju se je zbralo 145 delegatov planinskih društev (sklepčnost je bila 50-odstotna), ki so praktično enoglasno podprli edinega kandidata za predsednika PZS v mandatnem obdobju 2018-2022. Univerzitetni diplomirani ekonomist Jože Rovan, dr. informacijsko-upravljavskih znanosti, je zaposlen kot profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Član PD Ljubljana-Matica je že desetletja dejavno vpet v planinsko organizacijo - njegov prvi strokovni naziv je bil gorski stražar, ki ga je nadgradil kot planinski vodnik, markacist, inštruktor markacist in turnokolesarski vodnik. Bil je podpredsednik PD Ljubljana-Matica, že prej pa načelnik mladinskega in markacijskega odseka, kjer je bil pobudnik strojne nadelave planinskih poti. Tri desetletja je vodil tehnično skupino markacistov PZS, bil je urednik katastra planinskih poti in namestnik načelnika Komisije za planinske poti PZS. Od ustanovitve je bil načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS in je idejni oče Slovenske turnokolesarske poti, ki je nastala po vzoru Slovenske planinske poti.

Na skupščini so potekale tudi volitve novega predsedstva ter upravnega in nadzornega odbora PZS. Za člane predsedstva so na predlog novega predsednika Jožeta Rovana potrdili dosedanja podpredsednika Mira Eržena (PD Dovje - Mojstrana), nekdanjega direktorja Slovenskega planinskega muzeja in predsednika PD Dovje-Mojstrana, aktivnega tudi v mednarodnih planinskih organizacijah, in Romana Ponebška (PD Litija), v preteklosti načelnika Mladinske komisije PZS in predsednika PD Litija, poleg njiju pa še vrhunsko alpinistko Ireno Mrak (PD Križe), do nedavnega načelnico Komisije za varstvo gorske narave PZS, naravovarstveno vpeto tudi v mednarodni prostor, in nekdanjega direktorja Triglavskega narodnega parka Martina Šolarja (PD Bohinjska Bistrica), ki je bil aktiven v Mladinski, Vodniški in Gospodarski komisiji PZS. Generalni sekretar PZS ostaja Matej Planko (PD Slivnica pri Celju).

Med enajstimi kandidati za sedem članov upravnega odbora so bili izvoljeni Bojan Rotovnik (PD Šoštanj), Uroš Kuzman (PD Velenje), Brigita Čeh (PD Ljutomer), Jožef Bobovnik (PD Fram), Aldo Zubin (OPD Koper), Danilo Kete (PD Mislinja) in Anton Progar (PD Krka Novo mesto). Za predsednika Nadzornega odbora PZS je bil izvoljen Franc Ekar (PD Preddvor, nekdanji predsednik PZS), za člane nadzornega odbora pa Milan Kirbiš (PD Miklavž), Nataša Kocjančič (PD Postojna), Ana Žehelj (PD Ljubno ob Savinji) in Valerija Vidmar (PD Krka Novo mesto).

"Planinska zveza Slovenije je v zadnjem obdobju naredila pomembne korake v smeri sodobnega e-poslovanja s poslovnimi partnerji in planinskimi društvi ter učinkovitega marketinga v Planinski založbi, z novimi poslovnimi prostori pa je delovna skupnost dobila bistveno boljše pogoje za delo. V novem vodstvu si bomo ob izkazani podpori predsednikov planinskih društev prizadevali za nadaljnje usklajene korake pri doseganju zastavljenih nalog. Čaka nas obilo dela, kar glede na to, da smo večinoma zaposleni in je delo v organih PZS naša prostovoljna dejavnost, nikakor ne bo lahko. Upam, da bomo upravičili izkazano zaupanje," je ob izvolitvi povedal Jože Rovan.

Novi predsednik PZS Jože Rovan je predstavil tudi programske smernice za mandatno obdobje 2018-2022: "Letos slavimo 125-letnico planinske organizacije, korenine planinstva pa segajo še dlje v preteklost. Na temeljih žlahtne tradicije prostovoljstva, solidarnosti, humanosti in skrbi za naravno okolje se razvija v prihodnost zazrta Planinska zveza Slovenije. Združujemo športne dejavnosti, ki se večinoma izvajajo v naravnem okolju, dopolnjujejo in bogatijo pa jih številne kulturne dejavnosti. Obisk gora in s tem obremenitev naravnega okolja se povečuje, rojevajo se tudi nove športne panoge, zato je trezna presoja o tem, kaj lahko narava še prenese, za nas ključnega pomena. Posebno skrb bomo, kot že v preteklosti, posvečali usposabljanju članstva, saj lahko le tako dosežemo relativno varno izvajanje planinskih športnih dejavnosti. Vse bolj množičen obisk gora pomeni tudi povečano obremenitev markiranih planinskih poti, največjega športnega objekta v Sloveniji. Za vzdrževanje mreže več kot 10.000 kilometrov poti skrbijo markacisti, prostovoljci, materialni stroški vzdrževanja pa so pretežno na plečih planinskih društev. V prihodnje bo zato nujno potrebno zagotoviti stalne zunanje vire financiranja, pričakujemo sredstva države, lokalnih skupnosti in turističnega gospodarstva."

Po osmih letih uspešnega predsednikovanja največji športni organizaciji v Sloveniji, ko je ves čas poudarjal, da je predsednik prvi med enakimi, in odločitve stalno sprejemal s soglasjem, se je Bojan Rotovnik, ki je planinsko zvezo vodil od leta 2010, zbranim zahvalil za zaupanje na tej funkciji, s posebnimi pozornostmi pa tudi ljudem, ki so ga pri tem najbolj podpirali, od planinskega društva in družine do strokovne službe in predsedstva PZS. Rotovnik ostaja v PZS kot član upravnega odbora.

Volilna skupščina je potekala v dobrem delovnem in konstruktivnem vzdušju, potrjena so bila vsa podana poročila, med njimi poročila organov PZS za leto 2017 in poročilo o selitvi prostorov PZS na naslov Ob železnici 30 a v Ljubljani, ter okvirni vsebinski in finančni program dela PZS za leto 2019. Predstavljen je bil projekt postavitve nove planinske koče na Korošici in skupščina je podprla predlog, da se članarina PZS leta 2019 za vse odrasle kategorije članstva poveča za namenski prispevek v višini enega evra, sredstva bodo namenjena za gradnjo novega Kocbekovega doma na Korošici.

Izbira kraja skupščine ni bila naključna, saj dosedanji predsednik prihaja iz gostiteljskega PD Šoštanj, ki bo prihodnje leto praznovalo 115 let in je svoje delovanje predstavilo tudi z razstavo fotografij. Uvodni kulturni program, ki ga je duhovito povezoval Uroš Kuzman, sta s pesmijo obogatila Oktet TEŠ in planinska skupina Vrtca Šoštanj, planince iz vse Slovenije sta ponosno pozdravila predsednik PD Šoštanj Jure Grudnik in župan Občine Šoštanj Darko Menih, oba z željo, da se obiskovalci še kdaj vrnejo v kraj pod Smrekovcem z bogato kulturno dediščino. Zbrane so nagovorili tudi predsedniki Planinske zveze Makedonije Živko Temelkovski, Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez Bogdan Gabrovec, Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl in Gorske reševalne zveze Slovenije Janez Rozman.

Pred skupščino je med društvenimi delavci zanimanje požela delavnica o virih financiranja društvene dejavnosti, ob koncu pa je podpredsednik PZS Roman Ponebšek predstavil aktivnosti zveze ob 125-letnici organiziranega planinstva in zbrane povabil na Dan slovenskih planinskih doživetij 2018, ki s pestrim programom za planince vseh generacij, turne kolesarje in druge ljubitelje narave 16. junija vabi na Roglo, podpredsednik PZS Martin Šolar pa je osvetlil 240-letnico prvega vzpona na Triglav. Planinci so se po skupščini odpravili še na voden ogled usnjarskega muzeja in drugih znamenitosti Šoštanja.