Planinci, lovci, ribiči in taborniki skupaj...

Planinci, lovci, ribiči in taborniki skupaj za varuha pravic narave in
izboljšave Zakona o ohranjanju narave
Predstavniki Planinske zveze Slovenije, Lovske zveze Slovenije, Ribiške zveze Slovenije in Zveze tabornikov Slovenije, ki v okviru Nevladne skupine za okoljsko in društveno zakonodajo že nekaj let pristojne institucije in širšo javnost opozarjajo na nujnost ureditev voženj v naravnem okolju, so na skupnem sestanku na sedežu Planinske zveze Slovenije, kjer se jim je pridružila tudi predstavnica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, v torek, 23. septembra, sprejeli skupna stališča glede pobude o vzpostavitvi funkcije varuha pravic narave v Sloveniji, s katero bodo seznanili varuhinjo človekovih pravic in druge naravovarstvene organizacije, ter podali predloge izboljšav Zakona o ohranjanju narave, ki jih bodo posredovali ministrstvu, pristojnemu za okolje.
Osrednji temi septembrskega sestanka Nevladne skupine za okoljsko in društveno zakonodajo sta bili predlog vzpostavitve funkcije varuha pravic narave v Sloveniji po sorodnem modelu, kot deluje na Tirolskem v Avstriji in ponekod drugod po Evropi, ter razprava o Zakonu o ohranjanju narave, ki je primerno uredil področje voženj z motornimi vozili v naravnem okolju, žal pa so zaradi posega poslancev v sklepni fazi sprejemanja zakona kazni za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju nesorazmerne s preostalimi kaznimi, ki jih določa zakon, in so glede na velik negativni vpliv tovrstnih dejavnosti po njihovem mnenju tudi bistveno prenizke.
Vse organizacije nevladne skupine, Planinska zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije in Zveza tabornikov Slovenije, so enotnega mnenja, da narava v Sloveniji potrebuje svojega odvetnika, ter po vzoru iz tujine podpirajo idejo, da bi tudi v Sloveniji vzpostavili varuha pravic narave, ki bi se sistematično ukvarjal s škodljivimi posegi v naravo in neupoštevanjem zakonodaje. Zavedajo se, da bo v trenutnih razmerah v Sloveniji tej pobudi treba nameniti več pozornosti in da bi bilo delo varuha pravic narave zelo kompleksno, zato so projekt pripravljene podpreti z mrežo prostovoljcev, naravovarstvenih nadzornikov in strokovnih služb znotraj organizacij, se seznaniti s primeri dobre prakse v tujini, hkrati pa poiskati konsenz z drugimi sorodnimi naravovarstvenimi organizacijami in vzpostaviti sodelovanje s pravno podkovanimi posamezniki. Čeprav bi odločitve tovrstne institucije kdaj lahko bile nesoglasne z odločitvami posameznih organizacij, se zavedajo, da mora biti varuh narave samostojni in neodvisni organ. Člani nevladne skupine si bodo v želji, da bi zmanjšali obremenilni vpliv na naravo, dolgoročno prizadevali za institucionalizacijo funkcije varuha pravic narave.
Člani nevladne skupine, ki združujejo več kot 100.000 članov, se strinjajo, da je julija letos sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave ustrezno uredil področje omejevanja voženj z motornimi vozili v naravnem okolju, in se zavzemajo, da bi pristojni organi aktivno nadzorovali izvajanje zakona. Opozoriti želijo, da je v zadnji fazi sprejemanja zakona v parlamentu s strani poslancev prišlo do določitve nesorazmernih kazni za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju v primerjavi s kaznimi, ki jih zakon določa za druge voznike, in so glede na velik negativni vpliv tovrstnih dejavnosti na naravno okolje tudi bistveno prenizke. Ker je kazen za vožnjo s kolesom zunaj utrjenih poti višja od na primer kazni za vožnjo z motornimi sanmi ali štirikolesnikom v naravnem okolju, predlagajo višine kazni, kot so bile zapisane v predlogu zakona in zaradi posega poslancev spremenjene v sklepni fazi sprejemanja zakona. Ministrstvu, pristojnemu za okolje, dajejo pobudo, da se ob prvi spremembi Zakona o ohranjanju narave odpravijo nedoslednosti in se jasneje opredeli tudi terminologija, ki ureja področje kolesarjenja v naravi (npr. kaj je to utrjena pot) ter se natančneje določi, kako lahko lastnik ali upravljavec poti nasprotuje vožnji s kolesi. Ob pobudah za spremembe zakona poudarjajo tudi pomen osveščanja vseh obiskovalcev narave o spoštovanju narave. Ker so vse omenjene organizacije zelo aktivno sodelovale pri javni razpravi o Zakonu o ohranjanju narave, so neprijetno presenečene, da niso dobile nobenega odgovora na predloge in pripombe, hkrati pa želijo opozoriti tudi na problematično in nepremišljeno poseganje v besedilo zakona v zadnji fazi sprejemanja zakona, kar je v tem primeru povzročilo nepotrebna nesorazmerja in nejasnosti.
Nevladna skupina za okoljsko in društveno zakonodajo je nastala iz Nevladne skupine za omejitev voženj z vozili, saj je aktualnih zakonov, s katerimi so povezane dejavnosti organizacij v skupini, še precej in niso povezani samo s področjem naravnega okolja. Glede zakonov bodo delovali tudi proaktivno, na predloge se ne bodo samo odzivali, ampak bodo svoje predloge podajali že vnaprej. Tako se je že v preteklosti aktivno vključevala v snovanje posameznih vsebinskih rešitev na področju urejanja omejevanja voženj v naravnem okolju. Da bi spodbudila pripravo samostojnega zakona, ki bi urejal problematiko voženj v naravnem okolju, je junija 2013 organizirala posvet v Državnem svetu, na katerem so sodelovale tako nevladne kot vladne organizacije.
Dandanes je več kot očitno, da naravno okolje ne more prenesti vseh dejavnosti, ki si jih je izmislil človek. Nujnost ohranitve – ne samo naravnega okolja, tudi človeka – zato zahteva določene samoomejitve, ki jim morajo biti podrejene tudi človekove dejavnosti v naravi, zato želja po izboljšavah Zakona o ohranjanju narave in imenovanju varuha pravic narave tudi v Sloveniji.