Reševanje v gorah: "Nikoli ne sme biti vprašanje, ali bo nekdo poklical na 112, če potrebuje pomoč"
Po trenutni ideji bi bilo posebno gorsko zavarovanje potrebno na točno določenih zahtevnejših poteh
Ali bi morali planinci, ki so zaradi neodgovornosti ali malomarnosti zašli v težave, vsaj del stroškov reševanja plačati sami? Predstavniki reševalcev so bolj naklonjeni uvedbi prekrškov za tiste, ki ne upoštevajo osnovnih pravil, in uvedbo zavarovanja.
Pri reševalcih je zgodba preprosta – so prostovoljci v službi države, ki so se dolžni odzvati na vsak klic. "Ne glede na to, kakšen je vzrok, za nesrečo oziroma intervencijo, edino, kar mi lahko presojamo, so lastna varnost, in razmere – da gremo do tja, kjer je še varnost za moštvo," je za Televizijo Slovenija dejal Matevž Vučer iz gorske reševalne službe Kranj.
Meja med malomarnostjo in spletom okoliščin je zelo tanka, pravijo, zato reševalci ne razsojajo o malomarnosti in tudi ne želijo. Reševanj zaradi zares neodgovornih ravnanj posameznikov ni veliko, a se takšni primeri dogajajo. Če bi to problematiko urejali z uredbo, bi morala biti po mnenju reševalcev pravila vnaprej znana in bi se točno moralo vedeti, kaj in v kakšni meri se zaračunava. "Ne more pa to biti presoja nekega posameznika," je poudaril Miha Arh iz gorske reševalne službe Bohinj.
"V tistem trenutku, ko nekdo iz strahu ne bo poklical, zato ker recimo ni tako bogat, da bi lahko plačal helikopterski prevoz, in bo raje počakal poškodovan oziroma bo naredil korak čez rob in ga bomo potem v vreči pripeljali nazaj, takrat bo z nami nekaj zelo narobe in mi si tega ne smemo dovoliti," je poudaril Toni Smolej iz radovljiške gorske reševalne službe. Zato bi bilo primerneje kot plačevanje reševanja po mnenju predstavnikov gorskih reševalcev zagotoviti primerno zavarovanje, ki bi bilo cenovno dostopno vsem.
A kot ocenjujejo, to ne bo tako lahko. Poskusov, da bi področje plačevanja gorskih reševanj uredili, je bilo že veliko, a so vsi predlogi doslej obležali v predalih. Zdaj naj bi več ministrstev znova pripravljalo uredbo o plačilu stroškov reševanja, kadar bi bila nesreča posledica malomarnosti.
Več o tem je v Odmevih Televizije Slovenija spregovoril generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Leon Behin. Celoten pogovor lahko preberete spodaj.
Reševalci, ki poznajo probleme v povezavi z reševanjem in plačevanjem stroškov intervencij, pravijo, da jih je v enem letu nemogoče rešiti. Kaj se pripravlja, kdaj se pripravlja?
Moram reči, da smo tudi na upravi za zaščito in reševanje povsem na isti strani kot reševalci. Nikoli ne sme biti vprašanje, ali bo nekdo poklical na 112, če potrebuje pomoč. In niso reševalci tisti, ki bi zaračunavali oziroma kakor koli prejemali sredstva za svoje reševanje, kajti njihovo poslanstvo je, da rešujejo človeška življenja oziroma stisko.
Ampak o čem se potem pogovarjamo? Sprejeta naj bi bila uredba?
Ja, dejansko gre za to, da je treba narediti predpis, v katerem bo zelo jasno specificirano, v kakšnem primeru se zaračunavajo stroški. Trenutna ideja je, da gremo na dva različna dela. En del bi bil prekršek, kjer bi bilo lahko to podobno ureditvi, kot jo imamo v prometu. Vsi vemo, da ne smemo voziti z letnimi pnevmatikami v zimskih razmerah, enako tudi ne smeš voziti vinjen in podobno. V gorah bi to veljalo za primere, če bi imeli neprimerno obutev, če ne bi imeli ustrezne osebne in varovalne opreme, če bi šli po snežišču brez derez in podobno.
In to bi bilo natančno definirano?
To bi bilo definirano in v teh primerih bi lahko šlo za prekršek, pri čemer bi sam postopek izpeljal in tudi globo izrekel samo prekrškovni organ, to so inšpekcijske službe, ne pa reševalci. Tukaj je treba tudi povedati, da so gorski reševalci samo eni od reševalcev – imamo tudi jamarske, podvodne reševalce, gasilce in vse druge. In identičen sistem mora veljati za vsa reševanja, kajti tudi s strani gorskega reševalca je bilo jasno povedano, da ne rešujejo samo v gorah, kar si najpreprosteje predstavljamo, ampak tudi v kanjonih, pri kanjoningu, pri pohodnikih, pri gozdarjih in vseh drugih na območju celotne Slovenije. Zaradi tega je treba biti pri uredbi zelo, zelo natančen, kaj se šteje kot neke vrste prekršek, malomarnost in da se v takih primerih to tudi sankcionira.
To je torej prvi del – prekršek, ker ne greš primerno opremljen v gore in si potem sam kriv za nastalo nesrečo. Kaj pa drugi del?
Drugi del je pa zavarovanje. V tujini imamo različne vrste zavarovanj, vendar enostaven prenos seveda ni možen, ker imamo v Sloveniji zelo specifično ureditev nujne medicinske pomoči, ki se zelo pogosto prepleta z gorskim reševanjem. Mi imamo tudi zdravnika v helikopterju, sploh v poletnem času, ko imamo dežurne sestave, in oni izvajajo nujno medicinsko pomoč, ki je v Republiki Sloveniji zastonj.
V tujini tega seveda ni in so tudi zavarovanja za izvajanje nujne medicinske ali pa helikopterske nujne medicinske pomoči plačljiva. Vendar pa je tukaj razlika med tujci in Slovenci in seveda pač v takem primeru za tujce to ne velja na enak način in oni bi morali imeti zavarovanje, tako kot ga imamo Slovenci, kadar gremo v tujino, če hočemo, da nas pelje helikopter. V tem primeru je pa seveda treba doseči, da je takšno povračilo določenih stroškov reševanja mogoče uveljaviti tudi prek zavarovalnic, ki seveda potem nosijo tisti del razbremenitve.
Če sva torej zelo praktična – človek, ki gre v gore, se pravi tja, kjer so tveganja večja, bo tudi pri nas moral imeti neki paket zavarovanja, vas prav razumemo?
Ni nujno vedno. Kot pravim, treba je zelo natančno napisati, v kakšnih primerih reševanja bi bilo to potrebno. Če gremo mi samo na sprehod na Šmarno goro ali pa na Pohorje ali na Pokljuko kaj nabirat, potem nam v takem primeru zelo verjetno ne bo treba imeti zavarovanja in ga tudi v tujini načelno ne potrebujemo. Če bomo hodili po poteh, ki bodo določene, da je zanje potrebno neko posebno znanje in se bo tam zgodil incident in bo potrebno reševanje, v takem primeru pa bo zavarovanje absolutno potrebno.
Treba je vedeti, da imamo tudi kar nekaj ponudnikov storitev, kot so kanjoningi, jamarske ture in podobne zadeve, ki imajo lahko za posledico zahtevna reševanja jamarskih, gorskih in podobnih reševalcev in v takem primeru seveda ne bo več vse zastonj, kajti tukaj gre za odgovornost in za organizacijo.
Se pravi, boš to recimo v nekem paketu, če greš na kanjoning na primer, bo v to ceno vključeno tudi zavarovanje?
Če pogledamo denimo kanjoning, kjer se skupina lahko razvleče in vodniki ne morejo gledati celotne skupine in se lahko nekdo ustavi na sredini in so nato v takem primeru lahko potrebna tudi zelo zahtevna reševanja – v takih primerih je predvideno, da bi bilo možno tudi zavarovanje za taka zahtevna reševanja, kar se bo dodatno zaračunalo.
V gore se odpravlja vse več ljudi. Kako bo to dostopno, kako bodo ljudje obveščeni o tem, da se morajo pred obiskom gora tudi zavarovati?
Nič se ne da z danes na jutri. Radi bi zagotovili, da se ob velikem obisku gora preprečijo zlorabe uporabe gorskih reševalcev in drugih reševalcev, kajti oni morajo priti na kraj nesreče, se izpostavljajo, potem pa še izvajajo sama reševanja. Ob tem ne nazadnje trpijo tudi njihovi družinski člani in delodajalci. Gorski reševalec je namreč lahko odsoten dalj časa in s tem tudi nesposoben za delo. V takem primeru bi seveda mi želeli, da ko nekdo odhaja na enostavno turo, da to ni plačljivo, ko pa gre na zahtevnejšo, pa bi želeli zavarovanje iz preventive.
Ampak to ni stvar mesecev ne?
Ne, najprej bo absolutno potrebno neko prehodno obdobje z dobrim obveščanjem Slovencev in tudi tujcev ter različnih ponudnikov. Nekaj pa je seveda mogoče narediti do naslednjega leta in turistične sezone, dokončna uveljavitev sistema pa bi potekala daljše obdobje.
Vir:
https://www.rtvslo.si/okolje/resevanje-v-gorah-nikoli-ne-sme-biti-vprasanje-ali-bo-nekdo-poklical-na-112-ce-potrebuje-pomoc/725548